Kurdi s severa Iraka so sporočili, da je nekdanji iraški podpredsednik Taho Jasina Ramadana, ki je na seznamu 55 najbolj iskanih Iračanov zasedal 20. mesto, v njihovih rokah. Ramadana so aretirali na severu Iraka v Mosulu, njegovem rojstnem mestu. Predstavnik Patriotske unije Kurdistana (PUK), je povedal, da je aretacija rezultat dobrega sodelovanja z lokalnim prebivalstvom. PUK je ena od dveh kurdskih strank, ki sta se v vojni v Iraku borili na strani ameriških sil.
Ameriška vojska je aretacijo potrdila. Ameriški predsednik je pozdravil Ramadanovo prijetje in, da verjame, kako jim bouspelo ujeti tudi Sadama Huseina.
65-letnega Ramadana so aretirali oblečenega v beduina. Velja za predstavnika trde linije Sadamovega režima, očitajo mu več vojnih zločinov, med njimi napad na Kuvajt leta 1990. Udeležen je bil tudi v krvavem zatrtju šiitske vstaje leta 1991 in napada s plinom na kurdsko mesto Halabša leta 1988.
Napadi se nadaljujejo
V Tikritu na severu Iraka so bile ameriške sile pozno v ponedeljek tarča obstreljevanja neznancev iz avtomobila, ki je vožnjo vzporedno z rešilcem uporabilo za kritje. Dva ameriška vojaka sta bila ranjena med napadom na njihov konvoj severno od Iraka.
Iraška policija in gasilci pa so severno od Tikrita danes našli šest trupel, potem ko je dva dni prej odjeknila eksplozija v skladišču streliva. Še eno truplo so odkrili že v ponedeljek. Ameriška vojska odgovornost za incident pripisuje plenilcem.
Eksplozija na iransko-iraški meji
V eksploziji mine v kraju Sarkar v iranski provinci Mehran so umrli trije Iranci, 17 pa je hudo ranjenih. Do nesreče je prišlo, ko je skupina romarjev na poti v Irak hotela ilegalno prestopiti mejo z Irakom, na poti pa so jih zapustili vodiči, ki so se ustrašili mejne straže.
Skupina romarjev je bila namenjena v šiitsko muslimansko sveto mesto Karbala v osrednjem Iraku. Združeni narodi ocenjujejo, da je v Iraku, predvsem ob meji z Iranom in na severu države, do deset milijonov min. Večina min je ostala iz iraško-iranske vojne med letoma 1980 in 1988.
Danskega vojaka ubile koalicijske sile?
Prvi danski vojak, ki je bil v soboto ubit v Iraku, je umrl pod streli iz lastnih vrst, so sporočili danski mediji, ki se sklicujejo na očividce. Pristojne vojaške službe pred zaključkom preiskave niso želele dajati izjav.
Na jugu Iraka je nameščenih 420 danskih vojakov, njihova vlada pa načrtuje okrepitev, saj ocenjujejo, da je zaradi kaosa in pogostih napadov obseg policijskih nalog prevelik za sedanji kontingent.
V Iraku vse več vojska
Turški zunanji minister Abdullah Gül je dejal, da bo Turčija v primeru napotitve svojih sil v Irak zahtevala svoj sektor. "Če bodo turške oborožene sile v Iraku prevzele naloge, bodo to storile v lastnem sektorju," je poudaril. Kot je še pojasnil, zaenkrat še niso prejeli odločitve o napotitvi turških mirovnih sil, prav tako tudi ne, kje bi bil morebitni turški sektor.
Turška vojska podpira napotitev svojih sil, končno odločitev pa bo sprejela vlada. Kar dve tretjini turške javnosti napotitvi nasprotujeta, prav tako tudi številni vladni poslanci. Turški mediji so sicer poročali, da bi lahko Turčija v Irak poslala do 10.000 vojakov.
Jordanski premier Ali Abul-Ragheb pa je dejal, da Jordanija na bo poslala mirovnih sil v Irak pod okriljem okupacije ameriških sil. Njegova vlada sicer ni dobila nobene prošnje za sodelovanje. Več kot 200 vojakov iz Dominikanske republike, Nikaragve, Salvadorja in Hondurasa pa je danes zapustilo Španijo in se napotilo v Irak. Vojaki so teden dni preživeli v Španiji, kjer so se pripravljali na misijo.
V noči na torek je v Kuvajt prispela prva skupina 177 vojakov iz madžarskega kontingenta mirovnih sil v Iraku, ki bo čez nekaj dni odpotovala v Irak. 22. avgusta pa se ji bo pridružilo preostalih 50 kolegov. Nameščeni bodo pod poljskim poveljstvom v Al Hilahu, zagotavljali pa bodo transport človekoljubne pomoči.
V Irak pa bo v kratkem odpotovala skupina 14 kazahstanskih vojaških inženircev. Kazahstan namerava v Irak poslati skupino 25 inženircev, ki bodo pomagali pri zagotavljanju oskrbe z vodo in sodelovali pri razminiranju.
Bremer kritičen do Sirije in Irana
Ameriški civilni upravitelj Iraka Paul Bremer pa je obtožil Sirijo, ki je nasprotovala ameriški operaciji v državi, da dovoljuje "tujim teroristom" prečkanje meje in vstop v Irak. "S Sirci smo imeli pogovore s tem v zvezi, upamo, da bo sodelovanje boljše," je povedal za arabski časnik Al Hajat.
Bremer pa je zaskrbljen tudi nad iranskim vmešavanjem, pri čemer je obtožil iransko revolucionarno gardo in iranske tajne službe, da aktivno delujejo proti koaliciji sil pod ameriškim vodstvom v Iraku. Ponovil pa je tudi, da sabotaže upočasnjujejo ameriška prizadevanja za obnovo Iraka.
Bremer je tudi dejal, da bi z aretacijo Sadama Huseina naredili konec režimu njegove stranke Baas, vendar pa Huseinova aretacija ne bi pomenila konca protiameriških napadov, v katerih je doslej umrlo 61 ameriških vojakov. "Ni dvoma, da ga bomo ujeli. Za našo prisotnost v Iraku bi bilo dobro, da bi ga ujeli ali ubili, saj bi to pomenilo konec režima stranke Baas", je dejal Bremer.
"Največjo zaskrbljenost nam povzročajo predstavniki skrajne islamistične skupine Ansar al-Islam, ki so izredno nevarni in so povezani z mednarodno teroristično mrežo Al Kaida," je poudaril Bremer.
Savdski islamisti v Iraku
Londonski Financial Times pa piše, da islamisti iz Savdske Arabije načrtujejo prihod v Irak, da bi se tam borili proti koalicijskim silam. Kot je povedal savdski oporečnik Saad al-Faguih iz Velike Britanije, so savdske oblasti zaskrbljene, da je v kraljevini v zadnjih dveh mesecih izginilo do 3000 moških, vendar pa ni jasno, koliko jih je prečkalo mejo v Irak. Savdski islamisti pa naj bi prihajali zlasti v področja severno od Bagdada.
