'Prihodnost, ki si jo želimo'

V brazilskem Riu de Janeiru se je v petek sklenila tridnevna konferenca ZN o trajnostnem razvoju Rio+20. Z okrog 50.000 udeleženci je bila največje tovrstno zborovanje doslej, ki pa je po mnenju nevladnih organizacij s sklepnim dokumentom razočarala.

Politični direktor organizacije Greenpeace International Daniel Mittler je v Riu ocenil, da ponuja sklepna deklaracija skupno vizijo nedejavnosti in uničevanja okolja. Direktor za politiko in kampanje organizacije Prijatelji zemlje Craig Bennett je sklepni dokument označil za mlačen zmazek, ki dokazuje, da vrh v Riu ni sposoben rešiti nujnih problemov. Izvršna direktorica Oxfama Barbara Stocking meni, da bo šel Rio+20 v zgodovino kot prevara.

Nasprotno je konferenco kot velik uspeh označil njen generalni sekretar Sha Zukang. Kot je zatrdil, je bil Rio+20 namenjen uresničevanju dogovorjenega in konkretnim ukrepom. "Zaveze dokazujejo, da so vlade, sistem ZN in devet velikih skupin resni glede doseganja ciljev," je poudaril ob objavi zavez vlad, nevladnih organizacij in zasebnega sektorja za trajnostni razvoj v vrednosti 513 milijard dolarjev, od katerih jih bo 323 šlo za univerzalen dostop do trajnostne energije do leta 2030.

Poleg tega je bilo na vrhu podanih veliko drugih zavez o konkretnih ukrepih. Med njimi je sajenje 100 milijonov dreves, pomoč 5000 podjetnicam na področju zelene ekonomije v Afriki in recikliranje 800.000 ton polivinil klorida ali PVC na leto. Z izidom konference je bil zadovoljen tudi generali sekretar ZN Ban Ki Mun, ki se je svetovnim voditeljem zahvalil za trdne politične zaveze in sklepni dokument, ki svet pošilja naprej po bolj trajnostni poti.

Konference se je udeležilo približno 50.000 ljudi, med njimi 86 predsednikov držav ali vlad, številni ministri, parlamentarci, predstavniki podjetij, civilne družbe okoljevarstvenih in drugih nevladnih organizacij ter aktivisti. Preko družabnih medijev je s svojimi komentarji, mnenji in idejami sodelovalo skupaj 50 milijonov ljudi po vsem svetu.

'Prihodnost, ki si jo želimo'

Sklepni dokument z naslovom "Prihodnost, ki si jo želimo" je bil dogovorjen že v sredo in na 49 straneh poziva k široki paleti ukrepov.

Poziva k začetku procesa določanja ciljev, ki bodo leta 2015 nasledili razvojne cilje tisočletja, in k razvoju strategije za financiranje trajnostnega razvoja. Zeleno ekonomijo opredeljuje kot orodje za doseganje tega razvoja. Krepi program ZN za okolje (Unep), sproža korake za nov način merjenja bogastva države mimo golega BDP ter poudarja enakopravnost moških in žensk. Potrjuje tudi pomen prostovoljnih zavez o trajnostnem razvoju ter izpostavlja potrebo po sodelovanju s civilno družbo in upoštevanju znanosti pri političnih odločitvah.

Bogovič izpostavil pomen zelenega gospodarstva

Na plenarnem delu konference je že v sredo nastopil tudi slovenski minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. Izpostavil je pomen nadaljevanja aktivnosti za zeleno gospodarstvo in trajnostni razvoj ter v smeri učinkovitih globalnih institucij za trajnostni razvoj.

Med sopredsedovanjem okrogli mizi o priložnostih zelenega gospodarstva v Jadransko-Jonski regiji, ki je potekala ob robu konference, pa je minister predstavil prioritete programa predsedovanja Slovenije tej pobudi. Slovenija jadransko-jonski pobudi predseduje od začetka junija. Pred tem je pobudi predsedovala Srbija in Bogovič se je v Riu pogovarjal s srbskim kolegom Oliverjem Dulićem.

Ta je med drugim izrazil pripravljenost za posredovanje pri navezovanju gospodarskih stikov in vključevanju slovenskih podjetij na srbski trg ter pri vlaganjih v Srbiji. Srbska stran je tudi izrazila interes za posredovanje slovenskih izkušenj glede ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, biotske raznovrstnosti, predvsem glede načrtovanja območij Natura 2000, in pa na področju kakovosti zraka.

Zadnji dan je z govorom nastopila ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je pozvala k pragmatičnim korakom pri reševanju problemov razvoja in okolja. ZDA predvsem zagovarjajo povezovanje vlad in zasebnega sektorja. "Ne bodo nam sodili po besedah in dobrih namenih, ampak po dejanjih," je povedala Clintonova in naznanila pobudo za partnerstvo s 400 podjetji za zaščito gozdov ter 20 milijonov dolarjev za zagon projektov čiste energije v Afriki.