Pred haaškim sodiščem je kot prva priča tožilstva v primeru zoper vukovarsko trojko – nekdanjim srbskim častnikom jugoslovanske vojske Miletu Mrkšiću, Veselinu Šljivančaninu in Miroslavu Radiću – pričala direktorica bolnišnice v Vukovarju Vesna Bosanac.
Bosančeva, ki je bolnišnico vodila tudi v času napadov na Vukovar, je na sodišču v Haagu govorila o trimesečnih neselektivnih letalskih in topniških napadih jugoslovanske vojske na mesto in samo bolnišnico od 15. avgusta do 18. novembra 1991, v katerih je bilo po njenih besedah "praktično porušeno celo mesto". Njeno pričanje se bo sicer nadaljevalo tudi v torek.
Govorila je tudi o dramatičnih razmerah v bolnišnici, ki je bila vsak dan tarča od 80 do 90 bomb, granat in izstrelkov, čeprav sta bila na strehi in dvorišču bolnišnice velika znaka Rdečega križa. Potrdila je, da so bolnišnico obstreljevali z granatami s položajev jugoslovanske vojske južno od Vukovarja, pa tudi, da so jo napadala letala.
Tožilec Marks Moore je kot dokaze proti obtoženi trojki predložil 20 sporočil, ki jih je Bosančeva iz obkoljenega Vukovarja pošiljala hrvaškemu uradu Evropske misije v Zagrebu, mednarodnim organizacijam in vrhu jugoslovanske vojske.
Obtoženi zločinov proti človečnosti
Proces proti vukovarski trojki se je začel 11. oktobra. Obtožnica Mrkšića, Šljivančanina in Radića v osmih točkah bremeni zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov zaradi pregona, iztrebljanja, umorov, mučenja ter nehumanega in okrutnega ravnanja. Haaški tožilec Marks Moore je ob začetku procesa poudaril, da se obtožnice nanašajo na zajetje, mučenje in uboj več kot 260 ranjenih, bolnih in civilistov iz vukovarske bolnišnice.
Ti zločini so bili del sistematičnih in organiziranih napadov na Hrvate na območju občine Vukovar. Vsi zločini, ki so bili storjeni v Vukovarju, so tako del organizirane verige delovanja, ki so pripeljali do zločinov na Ovčari, je še poudaril.
Zanikali krivdo
Obtoženi so v prvih nastopih pred haaškim sodiščem zanikali krivdo. Šljivančanin je dejal, da je že štirinajst let izpostavljen neresnicam in kriminalni propagandi. Radiću pa so po njegovih besedah zdi težko nositi breme zločinov, ki jih ni storil, medtem ko Mrkšić v Haagu ni želel govoriti, čeprav se je haaškemu sodišču prostovoljno predal maja 2002, Radića in Šljivančanina pa so Haagu leta 2003 predale srbske oblasti. Beograd in Zagreb sta skušala doseči, da bi jima Haag sojenje prepustil, a se je haaško sodišče odločilo, da ga obdrži.
Še vedno pogrešajo 500 ljudi
Po skoraj trimesečnem obleganju srbskih sil pod vodstvom JLA je Vukovar padel v srbske roke 18. novembra 1991. V zadnjih dneh pred padcem se je v vukovarsko bolnišnico zateklo več sto ljudi, saj so mislili, da jih bodo evakuirali ob navzočnosti mednarodnih opazovalcev.
V srbskem napadu na Vukovar je bilo ubitih najmanj 1500 hrvaških vojakov in civilistov, nekaj tisoč jih je bilo ranjenih, iz mesta pa so srbske sile pregnale in deportirale več kot 20.000 prebivalcev. Med pogrešanimi je še vedno kakih 500 ljudi. Po koncu vojne je bil Vukovar vse do leta 1998 pod upravo Združenih narodov.