'Zadrževala sem dih, skušala sem se ne premikati, ne jokati, ne dati tistim moškim možnosti, da me vidijo'

Na dan prihaja vse več zgodb o strahu, pogumu, pa tudi o goli sreči, da so preživeli krvave napade v Parizu. Nekateri so se naredili mrtve, drugi so zbežali v trenutku, ko so teroristi začeli streljati. 129 ljudem ni uspelo, več kot 300 oseb je poškodovanih. 

PREBERITE ŠE: Aktualno dogajanje spremljamo TUKAJ.

Italijan Massimiliano Natalucci je že drugič v življenju ubežal katastrofi. Pred 30. leti je bil eden izmed preživelih v katastrofi na stadionu Haysel. Zdaj je praktično nepoškodovan ušel pokoli v koncertni dvorani Bataclan. Družina 45-letnika je za italijanski časnik Corriere Adriatico povedala, da je bil med obiskovalci koncerta Eagles of death metal, a da je utrpel le nekaj prask po nogi. V dvorani je umrlo 89 ljudi.

Natalucci je bil star 15 let, ko je bil skupaj z očetom in stricem udeležen v tragediji na belgijskem stadionu, ko se je tik pred začetkom finalne nogometne tekme med Liverpoolom in Juventusom zrušil zid. Umrlo je 39 ljudi, večinoma Italijanov, okoli 600 ljudi je bilo takrat poškodovanih.

Voznica: Vse, kar sem videl, je bil njegov pogled

V ulici Rue de Charonne je na terasi bistroja pod streli teroristov umrlo 19 ljudi. Poti teroristov so se srečale tudi z Lauro. V petek zvečer je mlada ženska vozila avtomobil, v katerem so bile tudi njena sestra in dve prijateljici. Želele so na koncert. V križišču ulice Charonne so ji pot prekrižali teroristi. Svoje puške so usmerili tudi proti avtomobilu in streljali. Dekletom je uspelo zbežati, a streli so vseeno zadeli Laurino sestro in jo poškodovali, poroča francoski RTL.

''Grozljiv je bil trenutek, v katerem te je gledal in ti si vedel, da te bo ustrelil. Vse kar sem videla, je bil njegov pogled. In jasno je bilo, želel nas je ubiti,'' je povedala Laura, ki je ohranila mirno kri in pospešila svoje avto in tako rešila svoje in življenje svoje sestre in prijateljic.

'Na pločniku sem videl samomorilskega napadalca'

Frederic Zambarini je bil v petek zvečer v restavraciji s hitro prehrano Un cœur de Blé, v bližini katerega se je eden izmed teroristov razstrelil. Bil je priča grozljivki, navaja Paris Match. Do stadiona je pospremil skupino, ki se je udeležila ogleda tekme med Francijo in Nemčijo. Ko so bili ti na stadionu, se je sam odpravil k restavraciji, kakih 300 metrov stran. Okoli 21.15 je hotel v notranjosti plačati naročeno hrano, takrat je odjeknilo. Povsod je bil dim in bel prah. Natakar Sebastien je imel odtrgano roko.

Takrat je odjeknilo drugič. Natakar je hotel zbežati v notranjost restavracije, njegova kolegica Leslie je bila prav tako ranjena, imela je poškodovano nogo, je povedal Zambarini. ''Telefoni niso delovali. Nato je prišel policist in poskrbel za ranjena,'' je povedal in dodal, da so skušali ustaviti Sebastienovo krvavitev. Takrat so znova zaslišali tretjo eksplozijo. ''Na pločniku sem nato videl samomorilskega napadalca, mrtvega,'' je še dejal.

'Pretvarjala sem se, da sem mrtva. Zadrževala sem dih'

Isobel Bowdery je na Facebooku objavila opis, kako se je vesel petkov večer spremenil v nočno moro. Bila je na koncertu, ko so vstopili moški in začeli streljati. ''Mi smo naivno mislili,da je del šova. Ni bil le teroristični napad, bil je masaker. Številni so bili ustreljeni tik pred mano. Mlake krvi so bile po tleh. Kriki moških, ki so na rokah držali trupla svojih deklet, so prebadali majhno dvorano,'' je med drugim zapisala Bowderyjeva.

''Šokirana in sama sem se pretvarjala, da sem mrtva več kot eno uro. Ležala sem med ljudmi, ki so svoje drage videli brez življenja. Zadrževala sem dih, skušala sem se ne premikati, ne jokati, ne dati tistim moškim možnosti, da me vidijo''.

''Imela sem veliko srečo, da sem preživela. Mnogi niso. Ljudje so bili tam z enakim razlogom kot jaz - da bi preživeli zabaven petkov večer. Bili so nedolžni. Svet je krut,'' je zapisala in dodala, da jo bo dogodek preganjal do konca življenja. Upala je, da bo nekdo rekel, da gre le za nočno moro, a kot preživela lahko pove tudi zgodbo o junakih.

''O moškem, ki je tvegal življenje, da mi je vlival pogum, ko sem trepetala, o zadnjih besedah ljubezni med parom, zaradi katerih verjamem v dobro na svetu, o policiji, ki je uspela rešiti na stotine ljudi, o neznancih, ki so me pobrali na ulici in me 45 minut tolažili, ko sem verjela, da je fant, ki ga ljubim, mrtev, o poškodovanem moškem, ki sem ga zamenjala za svojega fanta, in me je nato tolažil, da bo vse dobro, čeprav je bil tudi sam prestrašen, o ženski, ki je odprla vrata svojega doma za preživele, o prijatelju, ki mi je ponudil zavetje in mi kupil novo majico, da nisem bil v okrvavljeni, o vseh, ki ste napisali prijazna sporočila podpore. Zaradi teh verjamem, da ima ta svet potencial, da je boljši, da ne bo dovolil, da se to še zgodi.''

Več kot 80 osebam v dvorani Bataclan ni uspelo in so bili kruto umorjeni. Bowderyjeva je izrazila sožalje njihovim svojcem, čeprav se zaveda, da bolečina ne bo kar tako odšla. ''Verjela sem, da se jim bom pridružila in obljubila sem si, da moje zadnje misli ne bodo namenjene tem živalim. Mislila sem na ljudi, ki jih imam rada. Ko sem ležala v krvi drugih ljudi in čakala, da bo naboj končal moje 22-letno življenje, sem si zamislila vsak obraz, ki sem ga kdaj imela rada in mu zašepetala 'rada te imam' /.../ V petek zvečer so se spremenila življenja mnogih in od nas je odvisno, da bomo boljši ljudje,'' je zapisala in dodala, da žrtve ne bodo nikoli pozabljene.