FOTO: V Parizu slovo od ubitih policistov, v Izraelu pogreb judovskih žrtev

Tokratna izdaja francoske satirične revije Charlie Hebdo, ki je bila minuli teden tarča terorističnega napada, bo na naslovnici nosila karikaturo preroka Mohameda, ki v rokah drži napis ''Je suis Charlie'' (Jaz sem Charlie). Nad njim pa bo napis ''Vse je odpuščeno''. To naslovnico napadene revije so mediji objavili vnaprej. Naklada revije bo kar tri milijone, sicer revija izide 60.000 izvodih.

Odvetnik revije Richard Malka je za radio France Info dejal, da se ne bodo vdali in da bodo v novi izdaji vsekakor objavili karikaturo preroka. Nekatere priče so dejale, da sta brata Kouachi, ki sta osumljena poboja več članov uredništva, po napadu kričala: ''Maščevala sva preroka''. Številni muslimani namreč karikature preroka jemljejo kot neposredno žalitev.

Preživeli člani uredništva – umrlo je pet karikaturistov, med njimi tudi urednik – zdaj delujejo v prostorih francoskega dnevnika Liberation. Revijo bodo pripravili izključno zaposleni pri reviji, pomoč drugih karikaturistov so zavrnili, je še dejal finančni direktor revije Eric Portheault.

Muslimanska skupnost v Franciji poziva k spoštovanju svobode izražanja

Muslimanska skupnost v Franciji je pred izidom nove izdaje tednika danes pozvala muslimane k mirnosti in spoštovanju svobode izražanja. Kot sta v današnjem sporočilu še zapisala Francoski svet za muslimansko vero in Zveza francoskih muslimanskih organizacij, bi se morali muslimani tudi izogibati čustvenim odzivom in se vesti dostojanstveno.

Muslimanske oblasti v Egiptu pa so načrtovano objavo nove karikature preroka Mohameda že označile za provokacijo. "Gre za neupravičeno provokacijo 1,5 milijarde muslimanov," so sporočile. Napovedale so, da bo nova izdaja tednika sprožila nov val sovraštva v Franciji in na Zahodu. "Ravnanje tednika ne prispeva k sožitju in kulturnemu dialogu, ki si ga želijo muslimani," so še bile kritične.

Eden od predstavnikov oblasti, znanih kot Dar al-lfta, je povedal, da obsojajo nasilje in spoštujejo svobodo misli, ob tem pa poudaril, da mora druga stran razumeti, da muslimani ljubijo preroka Mohameda.

Pokopali žrtve

V Parizu je potekala spominska slovesnost za tremi ubitimi policisti, v Izraelu pa je potekal pogreb štirih judovskih žrtev, ki so umrli v napadu na košer trgovino. Obeh slovesnosti so se udeležili najvišji predstavniki omenjenih držav.

Francoski predsednik Francois Hollande je ubite policiste posthumno odlikoval.

V treh dneh terorističnih napadov je skupno umrlo 17 ljudi. V Franciji so zato močno poostrili varnost, saj so na ulice, na najbolj kritične točke, poslali tudi 10.000 vojakov, okoli 5000 policistov varuje šole.

Bo še več novih napadov?

Francoski preiskovalci se bojijo, da bo napadov še več. Obveščevalne službe menijo, da bi bili napadi minuli teden lahko le uvod v še bolj krvave napade.

Yves Trotignon, nekdanji protiteroristični član francoske obveščevalne službe, je za Time dejal, da obstaja ''močan občutek, da še ni konec'', čeprav so trije napadalci, ki so ubijali minuli teden, mrtvi.

Francoska policija sicer meni, da je še najmanj šest članov teroristične celice, vpletene v napade, na prostosti. Enega naj bi opazili, da je vozil avtomobil, registirran na vdovo enega izmed napadalcev.

Francoska tiskovna agencija poroča, da so v Bolgariji aretirali Francoza, ki naj bi bil povezan s pariškimi napadalci.

Aretacija Francoza Fritz-Jolyja Joachina se je zgodila že 1. januarja, a medijem so jo povedali šele danes. Moški se je skušal vrniti v Sirijo in preden je iz Bolgarije odpotoval v Turčijo je večkrat kontaktiral enega od bratov, in sicer Cherifa Kouachija.

Evropski parlament: Da, vsi smo Charlie

"Na nasilje moramo odgovoriti z več demokracije, več odprtosti in več strpnosti," je v uvodnem nagovoru januarskega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta poudaril predsednik parlamenta Martin Schulz in prebral imena žrtev napadov na satirični tednik Charlie Hebdo in judovski supermarket v Parizu. Po minuti molka so predstavniki političnih skupin med drugim dejali, da so izrazi solidarnosti milijonov po vsej Evropi in svetu dokaz preporoda in vnovične potrditev temeljnih evropskih vrednot.