Damjan in Mateja Gutman, oba učitelja potapljanja, sta šestindvajsetega decembra ob osmih zjutraj iz Khao Laka na potapljanje odpeljala skupino petindvajsetih turistov. Kot pravita, so v času potresa in potovanja cunamijev proti obali na ladji občutili le močno valovanje. »Tok nas je kar nesel. Potovali smo z močjo 600 konjev in kljub temu čutili, da motorji nimajo prave moči. Valovanje se je širilo po celem morju, po celem območju, voda pa se je kalila. Videli smo mrtve ribe, ki so plavale okoli čolna, ne znamo pa si predstavljati, kaj se je dogajalo pod vodo," je dogajanje opisala Mateja.
Noč so preživeli na odprtem morju in šele naslednji dan, ko so se približevali pristanišču, jim je postalo jasno, kaj se je pravzaprav zgodilo. Damjan se je kljub svarilom domačinov prebil do Khao Laka in do njune razdejane hiše, kjer ni ostalo drugega kot kup ruševin in trupel. Iz blata pred hišo sta potegnila le nekaj svojih oblačil, na pragu pa sta na veliko veselje našla svoj poročni certifikat. »Zgodil se je čudež. Vsi ti ogromni in težki zidovi so bili odplaknjeni. Vojaško ladjo, dolgo približno 100 metrov, je odplaknilo na obalo kot plastično igračo. Ta košček papirja pa je čakal na vratih," je dodal Damjan.
Delo ji je rešilo življenje
Na dan katastrofe bi morala biti Mateja prosta, a so jo prosili naj dela, kar ji je rešilo življenje, saj pravi, da bi v nasprotnem primeru v času katastrofe trdno spala. V mestu duhov, kjer ni bilo slišati niti črička, sta še eno noč preživela sama. Naslednji dan sta odšla v pet kilometrov oddaljeni Buda center, kjer se jima je razprostrl grozen pogled. »Na eni strani so bili preživeli, ki so čakali in iskali pogrešane, na drugi strani pa so bile v treh nadstropjih naložene krste. Nato je krst zmanjkalo in so trupla nalagali eno na drugo ter jih zažigali.« Brez vsega sta kasneje pristala v Bangkoku in med štiridnevnim čakanjem na letalo za Slovenijo pomagala drugim. Starši pa so medtem v negotovosti čakali na informacije. Damjanova mama, Albina Planinc, pravi, da se groze, ki so jo doživljali med čakanjem, ne da opisati: »Samo čakaš na novice. Medtem pa te strah razjeda. Ne da se opisati, kakšen strašen občutek je to.« Kako naprej Mateja in Damjan še ne vesta, pravita pa, da sta se 26. decembra ponovno rodila.
