Družba Tepco, ki upravlja poškodovano jedrsko elektrarno Fukušima, je začela v morje spuščati 11.500 ton šibko radioaktivnih odpadnih voda. S tem želijo sprostiti prostor za hrambo zelo radioaktivnih odpadnih voda.
Kot je povedal predstavnik podjetja Tepco, bodo v ocean izpustili kakih 10.000 ton vode, ki je shranjena na območju elektrarne, in 1500 ton vode v petem in šestem reaktorju. Poudaril je, da gre za šibko radioaktivne vode in da jih morajo odstraniti, da bodo naredili prostor za visoko radioaktivne odpadne vode, ki se kopičijo predvsem na območju drugega reaktorja. Tu naj bi namerili radiacijo več kot tisoč milisivertov na uro, zaradi česar je onemogočena človeška dejavnost.
Predstavnik Tepca je še poudaril, da odvržene vode ne bodo vplivale na zdravje. Kot je zatrdil, je človek v naravnem okolju letno izpostavljen radiaciji 2,4 milisiverta. Če bi vsak dan jedel alge in druge morske sadeže z območja, kamor bodo odvrgli odpadne vode, bi bil izpostavljen radioaktivnosti 0,6 milisiverta.
Načrt je potrdil tudi tiskovni predstavnik vlade Jukio Edano, ki je poudaril, da gre za edino možnost.
Prevleka bi lahko zadržala sevanje
Po poročanju japonske tiskovne agencije Kyodo je japonska vlada družbo Tepco pozvala, naj preuči možnost, da bi radioaktivne snovi iz štirih reaktorjev v Fukušimi zadržali tako, da bi celotna poslopja, v katerih so reaktorji, prekrili z ogromno zaščitno prevleko.
Tak način zadrževanja sevanja bi stal okoli 80 milijard jenov, strukturo pa bi pripravljali približno dva meseca. Strokovnjaki za jedrsko energijo so skeptični, saj menijo, da bi ta ukrep le delno zadržal sevanje.
Profesor Keiji Miyazaki z univerze v Osaki je dejal, da obstaja tveganje, da bi se prevleka uničila zaradi vročine, ki jo oddajajo reaktorji. "Kar bi morali hitro narediti, je obnoviti hladilne sisteme," je povedal Miyazaki.
Ikuro Anzai, profesor na univerzi Ritsumeikan, pravi, da bi prevleka, če bi bila gradnja izvedljiva, zadržala radioaktivne snovi. Poudaril je, da bi se lahko povišalo sevanje v poslopjih, v katerih so reaktorji, kar bi dodatno otežilo popravljanje poškodb.
Po poročanju vira naj bi vlada želela s tem prikriti realno sliko nesreče v jedrski elektrarni.
V soboto so delavci v nuklearki odkrili 20-centimetrsko razpoko v jašku, ki je povezan z drugim reaktorjem, skozi katero je iztekala radioaktivna voda. Dosedanji poskusi, da bi razpoko zamašili, so bili neuspešni. Odkritje razpoke, ki bi lahko pomenila enega od virov radioaktivnega onesnaženja morja, je potrdila tudi japonska agencija za jedrsko in industrijsko varnost.
"Spremeniti moramo odnos do jedrske energije"
Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Jukija Amano je danes poudaril, da mora svet po nesreči v japonski jedrski elektrarni Fukušima spremeniti odnos do jedrske energije. Več bo treba storiti za varnost v jedrskih elektrarnah, da bi v prihodnosti preprečili podobne katastrofe, je povedal Amano na Dunaju.
"Ne moremo se obnašati, kot da se ni nič zgodilo. Skrbi milijonov ljudi po svetu, ali je jedrska energija varna, je treba resno upoštevati," je dejal Amano ob začetku rednega pregleda praks na področju jedrske varnosti na peti pregledni konferenci Konvencije o jedrski varnosti, ki bo trajala do 14. aprila.
Poudaril je še, da ima japonska jedrska kriza "velikanske posledice za jedrsko energijo" in da za ves svet predstavlja pomemben izziv.
Konvencijo o jedrski varnosti so ratificirale vse države, ki imajo jedrske elektrarne, velja pa od leta 1996. Strokovnjaki teh držav se pod okriljem IAEA sestajajo vsake tri leta, da bi pregledali stanje na področju njenega uresničevanja.
Današnjo konferenco so tako sklicali že pred 11. marcem, ko je bila v potresu z magnitudo 9,0 in cunamiju resno poškodovana jedrska elektrarna Fukušima. Konferenca pa najverjetneje ne bo prinesla bistvenih sprememb na področju jedrske varnosti.
Ministrsko konferenco o japonski jedrski nesreči je sicer Amano sklical za 20. junij, trajala pa naj bi do 24. junija.
10 milijonov evrov za Japonce
Evropska komisija pa je danes sprejela odločitev o dodelitvi humanitarne pomoči v višini 10 milijonov evrov za podporo prebivalcem Japonske pri spopadanju s posledicami potresa in cunamija. Pomoč Evropske komisije je s tem narasla na skupno 15 milijonov evrov.
Finančna pomoč bo zagotovila pomoč več kot 30.000 ljudem, ki živijo v začasnih bivališčih ter potrebujejo pomoč v obliki hrane, vode, odej in vzmetnic ter drugih nujnih potrebščin v prizadetih provincah Ivate, Mijagi in Fukušima, so sporočili iz Bruslja.
Vsi, ki bi želeli pomagati prizadetim v potresu in cunamiju na Japonskem, lahko svoj prispevek posredujejo na:
– Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, 02140-0015556761, Namen: Japonska, Sklic: 00 6270. Zbrana pomoč bo prizadetim posredovana preko Caritas Internationalis.
– Rdeči križ Slovenije na tekoči račun 03100-1111122296, referenca oziroma sklic 00 937047, s plačilnim nalogom BN 02, pripis 'Potres Japonska'. Zbrana sredstva bodo nakazali Mednarodni federaciji društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca za izvajanje programov pomoči.
– Pomoč za malčke, ki jih je prizadela tragedija na Japonskem, zbira tudi POP TV. Podatki za nakazilo v dobrodelne namene: POP TV d.o.o., Kranjčeva 26, 1251 Ljubljana, TRR: SI56 0292 2005 2254 477, Sklic: 00 1313, Namen: Za Japonsko.
KOMENTARJI (83)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.