Irski do četrt milijarde evrov poroštva

Irska, ki se je zaradi recesije znašla na robu bankrota, je tudi uradno zaprosila za pomoč. "Slovenija pozdravlja zaprosilo in se je v duhu solidarnosti pripravljena odzvati v okviru skupnih mehanizmov, ki obstajajo," je dejal premier Borut Pahor.

Slovenska vlada dela vse, da bi Slovenijo popeljala iz krize, a vsem državam ne gre tako dobro, je dejal Pahor. "Ko pomagamo vladam drugih držav, da se izvlečejo iz finančnih težav, pomagamo, da se evro okrepi in ostane valuta prihodnosti! Ne predstavljam si, da bi se Slovenija vrnila v tolar in borila trdo vojno valut," je še dodal.

Kot pravi, je o višini pomoči še preuranjeno govoriti, a po prvih ocenah naj bi Slovenija prispevala od 200 do 250 milijonov evrov. "Slovenski delež je določen z deležem v evropski centralni banki. Torej ne gre za odhodek iz državnega proračuna, ne gre za posojilo, pač pa gre za poroštvo. To bi zapadlo v izplačilo le v primeru, če bi Irska postala insolventna,“ pravi Pahor in dodaja, da si Slovenija brez evra ne zna zagotoviti trdnosti.

Državni proračun za prihodnji dve leti, ki ga je prejšnji teden sprejel DZ, Sloveniji po Pahorjevih besedah omogoča, da se bo do leta 2012 prebila skozi okrevanje in znižala primanjkljaj na 3,5 odstotka BDP. To je po njegovih besedah nujen ukrep, če bomo želeli ostati v skupni držav, ki najhitreje okrevajo.

Pomoč Grčiji je bilo posojilo, pomoč Irski pa bo poroštvo, ki bo potekalo prek mehanizma za finančno stabilnost držav članic EU, pojasnjujejo na vladi. "Imamo ta obrambni mehanizem, ki premore 440 milijard evrov in sodelovati moramo vsi!"

Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je ob tem pojasnil, da je pretirano živahna gospodarsko rast med letoma 2005 in 2008 države v Evropi prizadela v različni meri. "Tiste, ki so obdobje visoke rasti izkoriščale za naložbe v tehnološki razvoj in izvozne trge, so danes v boljšem položaju kot tiste, ki so predvsem podpirale domačo potrošnjo, ki se je izkazala skozi gradbeno in nepremičninsko dejavnost," je povedal.

V takšne težave sta po Gasparijevih besedah zašli predvsem Španija in Irska kot "najbolj očitna primera", v Sloveniji pa lahko te težave spremljamo v manjši meri in predvsem v gradbeništvu. "Te države bodo zaradi tega plačale visoko ceno za normalizacijo svojih gospodarstev," je dejal minister in pojasnil, da je aktivnost EU in evro območja usmerjena predvsem v to, da bo Irska kot država ostala solventna.

Pozdravljajo odločitev Irske

Finančni ministri skupine gospodarsko najmočnejših držav (G7) so sporočili, da pozdravljajo njeno odločitev, da zaprosi za finančno pomoč EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Sporočilo za javnost, ki ga je izdalo kanadsko ministrstvo za zunanje zadeve pravi, da usklajena akcija EU in IMF odraža skupno odločenost za hitro in odločno ukrepanje za zmanjšanje nastajajočih tveganj, ohranjanje tržne stabilnosti in varovanje globalnega okrevanja.

Prav tako je evropska centralna banka sporočila, da pozdravlja prošnjo Irske za pomoč. Gre za zagotavljanje finančne stabilnosti za vso EU in evroobmočje, so sporočili iz banke. "Prepričani smo, da bo ta program prispeval k stabilnosti irskega bančnega sistema," so še zapisali.

Mednarodni denarni sklad je prav tako pripravljen pomagati z večletnim posojilom. "Skupina IMF, ki je trenutno zaradi dogovorov tehnične narave na Irskem, bo začela pogovore z irskimi oblastmi, Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko glede ekonomskega programa," je povedal upravni direktor IMF Dominique Strauss Kahn.

Pred tem so se o istem problemu, prav tako na skupni telefonski konferenci, pogovarjali finančni ministri evroskupine in v izjavi poudarili, da bo finančna pomoč Irski obvarovala finančno stabilnost evra, območje evra in EU. Dogovor je tudi pozdravila Evropska centralna banka in potrdila, da bo pomoč prišla tudi iz držav, ki niso v območju evra. Podrobnosti o pomoči naj bi finančni ministri dogovorili v prihodnjih dneh.

Banke bodo prodali ali združili

Irska bo svoje banke zmanjšala, združila ali prodala, je dejal irski finančni minister Brian Lenihan in dodal, da irske banke zaradi tveganj, ki so jih prevzemale, niso postale grožnja le državi, ampak celotnemu območju evra. Lenihan je še dejal, da so irske banke postale v celoti odvisne od posojil Evropske centralne banke (ECB) in bodo verjetno vsaj leto dni izključene z normalnih kreditnih trgov.

Poudaril je, da Irska ne pričakuje, da bi lastniki prednostnih obveznic petih s strani države podprtih bank prevzeli izgube, kar naj bi se po napovedih nemške kanclerke Angele Merkel v končni fazi zgodilo po uveljavitvi novih pravil EU za preprečevanje kriz leta 2013. "Kot suverena država smo vedno priznavali plačilo prednostnega dolga. Nisem zaznal nobenih pritiskov za to, da dolga ne bi priznali," je dejal Lenihan.

Lenihan se strinja s kolegi iz drugih evropskih držav, da je treba irske banke, ki so si agresivno izposojale denar in ga vlagale v nebrzdan irski, britanski in ameriški nepremičninski trg, zmanjšati in jih preusmeriti izključno v podporo irskim varčevalcem, lastnikom nepremičnin in podjetjem. Večine njihovega preostalega premoženja v tujini se bo "treba znebiti".

Zmanjševanje pravic in bonitet

Štiriletni načrt za reševanje krize na Irskem naj bi vključeval nov davek na nepremičnine, poleg tega pa bo treba znižati že pridobljene bonitete zaposlenih. Irska ministrica za turizem Mary Hanafin je dejala, da bodo štiriletni načrt za reševanje krize v sodelovanju z IMF objavili v sredo. Minister Lenihan je prav tako dejal, da bodo irske banke v prihodnje manjše, prodale pa naj bi tudi premoženje.

Težave tudi v drugih državah?

Strokovnjaki so že večkrat izrazili strah, da bi se irske težave lahko razširile tudi na druge države, predvsem na Španijo in Portugalsko, ki se soočata z velikim primanjkljajem, kar bi lahko povzročilo sistemsko krizo v celotnem EU področju. Nemški finančni minister Wolfgang Schaeuble je dejal, da če sedaj najdejo pravi odgovor na irske težave, potem to ne bo ogrozilo ostalih držav. Vendar pa nekateri ekonomisti niso tako optimistični in opozarjajo, da je prošnja Portugalske za finančno pomoč neizogibna.

Irska ima zelo velike težave s stabilizacijo finančnega sektorja, ki se je zaradi poka nepremičninskega balona in številnih slabih naložb v času finančne krize znašel tik pred propadom, država pa je zanj že namenila milijarde evrov. Irska se je tako pridružila Grčiji, za reševanje katere sta EU in IMF letos namenila 110 milijard evrov.