Tako naj bi bilo besedilo, ki so ga sredi junija potrdili na vrhu v Bruslju, nared za podpis 29. oktobra v Rimu, je povedala Gordana Lalič s službe vlade za zakonodajo. Kot je povedala Laličeva, se večina sprememb, ki jih je predlagala Slovenija, nanaša na razporeditev poglavij in členov ustavne pogodbe, ki naj bi bila enaka kot v slovenski zakonodaji. Kar zadeva vsebino ustave, pa Laličeva opozarja, da ta ni napisana po kontinentalnem sistemu - kot je znano, je razdeljena na štiri temeljne dele, ima pa še preambule in več protokolov.
Za Slovenijo nenavadni dve preambuli
Po besedah Laličeve prvi in četrti del pogodbe spadata v ustavno materijo, drugi del predstavlja Listina o temeljnih pravicah EU, ki je po njenem mnenju morda tudi ne bi veljalo vključiti v pogodbo, saj se tako ustvarja vtis, da so nekatere pravice pomembnejše kot druge. Za Slovenijo sta prav tako nenavadni dve preambuli ustave, kar zadeva tretji del, ki govori o politikah in delovanju EU, pa bi ga lahko - tako Laličeva - vnesli tudi v posebno pogodbo. Prav tako sta pri pravni redakciji v delu, ki se nanaša nanju, sodelovala Sodišče Evropskih skupnosti v Luksemburgu oziroma slovenski predstavniki v njem, ter slovenski pravniki na Evropski centralni banki v Frankfurtu, je še pojasnila Laličeva. Tako naj bi bilo besedilo na splošno "bolj domače in razumljivo".
Sicer je pravna redakcija v Bruslju potekala od 12. do 27. julija, pri tem pa so sprva sodelovali slovenski pravniki lingvisti pri Svetu EU in predstavnik slovenske misije v Bruslju, medtem ko so se pravniki v Ljubljani v proces vključili šele v njegovi sklepni fazi. Razlog za to naj bi bilo po besedah Laličeve pozno obvestilo s strani bruseljske misije. Tudi zato bo besedilo ustave še enkrat pozorno pregledano, je povedala Laličeva.
Besedilo evropske ustavne pogodbe je objavljeno tudi na spletni strani Sveta EU. Kot omenjeno, je bila ustavna pogodba sprejeta 18. junija na vrhunskem zasedanju EU v Bruslju.
Ustava uvaja predsednika ES in zunanjega ministra unije
Gre za ključen dokument, ki naj bi povezavo moderniziral in ji omogočil učinkovito delovanje v močno razširjeni sestavi. Med drugim prinaša vrsto sprememb pri institucionalnih vprašanjih; uvaja namreč položaja predsednika Evropskega sveta, ki bo nadomestil rotirajoče predsedovanje povezavi, in zunanjega ministra unije. Kar zadeva sestavo Evropske komisije, bo leta 2014 ukinjeno načelo komisarja na članico, ob enakopravni rotaciji pa bosta svojega predstavnika v njej imeli dve tretjini držav.
Poenostavljeno sprejemanje odločitev
Ustavna pogodba bo tudi poenostavila način sprejemanja odločitev v EU, saj bo kot temelj uveljavila večinsko odločanje. Za sprejem odločitve bo potrebna t. i. dvojna večina, ki bo zakoličena pri najmanj 55 odstotkih držav, kar pa ne sme biti manj kot 15 članic, ki hkrati predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva unije. Sprejem posamezne odločitve bi lahko preprečile najmanj štiri države. Prav tako postaja večinsko odločanje prevladujoči način, saj se soglasje ukinja na vrsti področij. A ne na vseh - soglasje ostaja pravilo pri najbolj občutljivih, kot so zunanja ali davčna politika.
Pogodba bo podpisana 29. oktobra v Rimu, preden bo vstopila v veljavo, pa jo čaka še ratifikacijski postopek v vseh članicah povezave, ki naj bi bil predvidoma sklenjen v dveh letih. Kljub temu pa pot do cilja ne bo lahka - nekatere članice so namreč napovedale, da bodo dokument potrjevale na referendumu.
