"Imamo zanesljive informacije, da je prišlo do velike poneverbe volilnih rezultatov. Vem, da je prišlo do velikih sprememb in seveda velike prevare, zaradi česar sem v uri in pol 'padel' z drugega na tretje mesto, saj so mi ukradli volilne glasove," je dejal Boris Mikšić, tretjeuvršečeni kandidat na hrvaških nedeljskih predsedniških volitvah. Mikšić, ki je prejel slabih 18 odstotkov glasov, trdi, da sta se predsednik Mesić in premier Sanader vnaprej dogovorila o rezultatih. "Jadranka Kosor je žrtveno jagnje. Jaz sem jima (Mesiću in Sanaderju – op.p.) prekrižal račune v zvezi z volilnimi rezultati. Zato so v Mesićevem volilnem štabu proslavljali, ko so izvedeli, da je Jadranka Kosor premagala Borisa Mikšića. Vendar jim bom načrte še enkrat pomešal," je dejal Mikšić, ki naj bi vse do prihoda glasova iz tujine vodil pred Kosorjevo.
V volilnem štabu Borisa Mikšića so potrdili, da so na državno volilno komisijo že naslovili ugovor in da se bodo v primeru, da bo komisija ugovor zavrnila, pritožili tudi na ustavno sodišče. "Šele po odločitvi ustavnega sodišča bo resnično znano, kdo je prišel v drugi krog volitev in ali bo treba kakšne izmed volilnih postopkov ponoviti," je dejal Mikšićev predstavnik za javnost.
V pritožbi navajajo, da Mikšićev predstavnik ni smel biti navzoč pri štetju glasov, medtem, ko sta predstavnika Mesića in Kosorjeve lahko bila navzoča. Takšno ravnanje komisije seveda v Mikšićevem volilnemštabu razumejo kot diskriminacijo.
Mikšić pa je tudi pozval ljudi k zbiranjem na mestnih trgih, kjer naj bi nocoj ob 20. uri z mirnimi protesti opozorili na 'nedopustno obnašanje državne volilne komisije'.
Na komisiji so Mikšićeve trditve označili za neosnovane in neprimerne. Glede očitka, da njegov predstavnik ni smel biti navzoč pri štetju glasov, so iz komisije sporočili, da lahko po črki zakona delo volilne komisije spremljajo le predstavniki političnih strank, katerih kandidati kandidirajo na volitvah, nevladne organizacije in tuji opazovalci. Neodvisni kandidati, kot je bil Mikšić, bi lahko možnost opazovanja izkoristili s pomočjo nevladnih organizacij, so še povedali na volilni komisiji, in dodali, da so Mikšićev volilni štab na to opozorili, vendar se ta ni odločil za takšno opcijo. Predsednik volilne komisije Ivica Crnić je še dodal, da nihče izmed drugih opazovalcev, tako strankarskih kot nevladnih, ni imel pripomb na delo komisije.
Hrvaška bo predsednika dobila 16. januarja
Po prvem krogu predsedniških volitev Hrvaška ni dobila predsednika. Prvi neuradni izidi osrednje volilne komisije, objavljeni po preštetih 99 odstotkih glasov, kažejo, da nobeden od kandidatov ni prejel potrebnih več kot 50 odstotkov glasov. Tako se bosta v drugem krogu volitev, ki bo 16. januarja, pomerila sedanji predsednik Stipe Mesić, ki je prejel 49,03 odstotka glasov ter podpredsednica vlade in kandidatka Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) Jadranka Kosor, ki je prejela 20,18 odstotka glasov.
V prvih izjavah sta oba kandidata napovedala ostro nadaljevanje volilne kampanje. Mesić je poudaril, da bo drugi krog svojevrsten referendum o tem, ali si želi Hrvaška v 21. stoletje ali v preteklost. "Jaz ponujam 21. stoletje ter sodobno, demokratično in samostojno Hrvaško," je dejal Mesič in dodal, da izid prvega kroga volitev ocenjuje kot zmago.
Kosorjeva pa je poudarila, da je na volitvah uresničila dva cilja - vstop v drugi krog, in dejstvo, da je prvič v takšnem položaju ženska. Protikandidata je pozvala, naj nastopi z argumenti in programi, ter dodala, da mirno in samozavestno vstopa v drugi krog volitev.
Javnomnenjske ankete v 2. krogu napoveduje zmago dosedanjega predsednika Mesića, ki naj bi osvojil 63 odstotkov glasov, Kosorjeva pa 22.
Presenečenje volitev
Neodvisni kandidat Boris Mikšić, ki je z osvojenimi 17,8 odstotka glasov na tretjem mestu, je po ocenah hrvaških političnih analitikov največje presenečenje volitev. Po rezultatih vzporednih volitev, objavljenih takoj po zaprtju volišč, se je Mikšić celo uvrstil na drugo mesto in kazalo je, da bi utegnil biti v drugem krogu Mesićev protikandidat. Uspešni podjetnik, ki se je vrnil iz ZDA in katerega slogan je bil "Pravi in pošten človek za boljšo Hrvaško", je po objavi rezultatov podvomil v njihovo veljavnost. "Pred Jadranko Kosor sem prepričljivo vodil, zato je tudi razlog za dvom. Ukrajina se ponavlja na Hrvaškem. Ne bom se predal, grem naprej, boril se bom, ker sem to dolžan hrvaškemu narodu, ki mi je izkazal tako veliko zaupanje, da bo prišlo do prave resnice," je izjavil Mikšić, ki je za predvolilno kampanjo porabil od vseh kandidatov največ, okoli pet milijonov kun.
Letici 2,60 odstotka
Od ostalih desetih predsedniških kandidatov nihče ni dobil več kot tri odstotke glasov. Največ jih je dobila kandidatka Hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS) Đurđa Adlešić, za katero je glasovalo 2,69 odstotka volivcev. Sledi ji Slaven Letica z 2,60 odstotka glasov - podprla ga je Hrvaška stranka prava (HSP). Nekdanji kontroverzni saborski poslanec Ljubo Ćesić Rojs in kandidat Hrvaškega bloka (HB) Ivić Pašalić pa sta osvojila 1,85 in 1,82 odstotka glasov. Za ostalih šest kandidatov je glasovalo manj kot odstotek volivcev.
Skoraj 51-odstotna volilna udeležba
Četrtih predsedniških volitev po osamosvojitvi Hrvaške se je od skupnih 4,4 milijona volilnih upravičencev udeležilo 50,95 odstotka, kar je doslej najmanj. Prvih predsedniških volitev leta 1992 se je udeležilo 75 odstotkov volivcev, leta 1997 je za hrvaškega predsednika glasovalo 54 odstotkov volivcev, leta 2000 pa se je prvega kroga volitev udeležilo 63 odstotkov, drugega pa 61 odstotkov volivcev.
