Pretresljivi posnetki nove skrite preiskave prašičereje v Sloveniji

Posnetki z večje in manjše slovenske kmetije prikazujejo standarde v naši živinoreji, pravijo v Društvu AETP.

"Svinje so zaprte v kletke, ki se imenujejo košare in so omejene z vseh strani. Ne morejo se premikati, obračati in skrbeti za svoje pujske. Vidi se, da, ker je res omejena z vseh strani, imajo tudi težave pri leganju, vstajanju. Karkoli želi narediti, se bo vedno dregnila ob to kletko," razlaga Samo Curk iz Društva AETP. 

A vendar je v prašičjereji treba paziti tudi na mladiče, opozarja Ožbalt Podpečan iz Nacionalnega centra za dobrobit živali. "Primarno je ta namenjen temu, da ne pride do poškodbe pujskov. Res je, da je na eni strani zelo omejena dobrobit svinj s tem, ko jih ukleščimo, po drug strani pa obstaja velika nevarnost, v tistih prvih dneh, da določeno število pujskov pogine, zato ker jih svinje bodisi pomendrajo, ali pa ubijejo s tem, da jih pregriznejo ali celo požrejo."

Kampanja Slovenija proti kletkam, ki jo v Nacionalnem centru sicer podpirajo, si prizadeva, da bi kletke prepovedali na zakonodajni ravni. "Svinje so v tem prasilišču ukleščene štiri, pet tednov," dodaja Curk. 

"Predvsem nimamo predpisa, ki bi kakorkoli opredeljeval, koliko časa je svinja lahko ukleščena," prav to kot glavno težavo prepoznava Podpečan, a hkrati priznava, da marsikje brez vkleščanja ne bo šlo, zato bodo sami podprli zakon, ki bi sledil evropskim zgledom čim večje omejitve. "Še vedno dovoljuje tri oziroma štiri dni, ko je najbolj rizično za pujske, da so ti okrog mame, mati pa je ukleščena v tistem času. Res, da se v tistem času ne more premikat, lahko pa ulega in vstaja," dodaja Podpečan.

Da bo za prehod v bolj prijazno živinorejo potrebna tudi finančna spodbuda, se z obema sogovornikoma strinjajo tudi na pristojnem ministrstvu, saj si zaradi novih pogojev ne želijo zmanjšati samooskrbe. Dodajajo, da bodo pobudo društva ustrezno obravnavali, rejce s posnetka pa, v primeru ugotovljenih kršitev, kaznovali.