Mahmud Ahmadinedžad je v petkovem drugem krogu volitev premagal nekdanjega predsednika države Akbarja Hašemija Rafsandžanija, na položaju pa bo nasledil reformističnega predsednika Mohameda Hatamija, ki po dveh mandatih ni smel več kandidirati.
Po podatkih iranskega notranjega ministrstva naj bi za 48-letnega Ahmadinedžada glasovalo 61,7 odstotka, za 70-letnega Rafsandžanija pa 35,9 odstotka volivcev. Opazovalci so sicer napovedovali izredno tesen izid volitev.
Ker je bil odziv volivcev izredno velik, so zaprtje volišče štirikrat podaljšali, tako da so se zaprla šele pozno zvečer po več kot štirinajstih urah.
Tokrat so prvič v zgodovini Irana so predsednika izbrali šele v drugem krogu volitev. V prvem se je pomerilo sedem kandidatov, zmagal pa je Rafsandžani.
Obtožbe o goljufijah
Že takoj po objavi izidov prvega kroga volitev so se pojavile obtožbe o goljufijah in poneverbah. Na rezultate volitev so se pritožili kar trije od sedmih predsedniških kandidatov, ki so obtožili konservativne sile v državi, da so poneverile volitve v prid svojega kandidata. Za poneverbami naj bi v prvi vrsti stal svet varuhov, 12-članski nevoljeni organ, v katerem prevladujejo skrajni konservativci in ki je odločilni organ pri volitvah. Ta je vse pritožbe zavrnil kot neutemeljene.
Iranska opozicija v izgnanstvu je medtem izrazila zadovoljstvo nad zmago Ahmadinedžada, saj po njenem mnenju pomeni korak bližje h kolapsu islamskega režima v Iranu. Medtem ko bo izvolitev konservativnega islamista morda prinesla Irancem težje čase, bo spodbudila opozicijo v državi, povečala zunanji pritisk na Iran in izpostavila razpoke v režimu, je prepričana opozicija v izgnanstvu.
Združene države Amerike so po zmagi skrajnega konservativca Ahmadinedžada na iranskih predsedniških volitvah ponovile svojo kritiko Irana. "Z zaključkom volitev nismo videli ničesar, kar bi nas odvrnilo od stališča, da Iran ni v koraku s preostalo regijo v trendu svobode in svoboščin, ki je tako očiten v Iraku, Afganistanu in Libanonu," je dejala tiskovna predstavnica State Departmenta Joanne Moore. Dodala je, da so volitve “že od začetka omadeževane zaradi odločitve neizvoljene peščice, da ne odobri kandidature več kot tisoč kandidatov, vključno z vsemi 93 ženskami".
Kaj bo s pogajanji glede jedrskega orožja?
Politična sprememba po zmagi konservativca Ahmadinedžada je vzbudila skrbi analitikov in diplomatov glede poteka jedrskih pogajanj z Iranom, saj naj bi nov režim po njihovi oceni zastopal agresivnejše stališče do iranske namere po posedovanju tehnologije za bogatitev urana.
Iran se o zadevi pogaja z evropsko trojko, ki jo sestavljajo Velika Britanija, Francija in Nemčija; naslednji krog pogajanj je načrtovan za konec julija. EU od Irana pričakuje zamrznitev bogatenja urana, enega od elementov za izdelavo jedrskega orožja. Ahmadinedžad je bil sicer kritičen do namer svojega tekmeca v drugem krogu volitev Rafsandžanija o dialogu z ZDA in pogajanjih z EU o jedrskem sporu.
"Menim, da je Rafsandžani hotel skleniti dogovor. Prepričan sem, da se je resnično želel vpisati v zgodovino kot človek, ki je rešil problem z ZDA," je povedal zahodni diplomat, ki je želel ostati neimenovan. "Desnica ima sedaj popoln nadzor. To niso ljudje, s katerimi bi želeli imeti opravka," je dodal.
