Prepovedali online vohljanje

Nemško vrhovno sodišče s sedežem v Karlsruhu je preprečilo načrte zvezne policije, da bi v računalnike osumljencev, ki naj bi ogrožali ustavno ureditev, pričela nameščati t.i. trojanske programe. Ti zbirajo podatke s trdega diska, ne da bi preiskovanci to vedeli.

Poskus krepitve 'notranje varnosti'

Kazenski senat vrhovnega sodišča je v svoji sodbi zapisal, da tovrstne preiskovalna dejanja policije nimajo podlage v zakonu. Nemška policija je v preteklosti že uporabljala 'online' preiskovanje računalnikov proti osebam, ki jih je sumila kaznivih dejanj. Kritiki so te metode primerjali s tajno preiskavo stanovanja in za poskus uvedbe popolnega nadzora nad življenjem in ravnanjem državljanov.

Vrhovni sodniki so poudarili, da za online preiskavo veljajo enaka pravila kot pri nadzoru telefona ali stanovanja. To sicer  prav tako poteka brez vednosti osumljenca, vendar zanj veljajo mnogo ostrejši kazensko-procesni pogoji kot za hišno preiskavo. Sodnike je motilo tudi, da lahko preiskovalci med online preiskavo pridejo do vseh podatkov, shranjenih na računalniku.

Posamezne nemške zvezne dežele že nekaj časa dopuščajo policijske vdore v računalnike osumljencev na podlagi sodnih odredb, zvezni kriminalistični urad in urad za varstvo ustave pa sta podobne metode želela razširiti na področje "krepitve notranje varnosti". Pri tem je imel notranji minister Wolfgang Schäuble v mislih 'boj proti terorizmu', saj naj bi internet za teroriste pomenil, kot je dejal, "univerzo na daljavo in vadbeni center hkrati".

Občutljvi zaradi izkušenj z nacističnim režimom

Sodba vrhovnega sodišča pomeni coklo načrtom notranjega ministrstva, zvezna vlada pa si bo zdaj morala pridobiti naklonjenost zveznega parlamenta, da podpre spremembe v procesnem delu kazenskega prava. To pa bo po mnenju političnih analitikov sprožilo nove polemike, saj so poskusi krepitve policijskega nadzora nad ljudmi, zaradi izkušnje z nacističnim režimom, v Nemčiji tarča ostrih kritik.

Policija uporablja hekerske metode

Online policijski preiskovalci se sicer poslužujejo podobnih tehnik kot hekerji. Kriminalisti si tako lahko omislijo lažno indentiteto in osumljencu pošljejo zanj zanimiv dokument, ki je integriran s programom za špijonažo. Ko osumljenec odpre dokument, se program na skrivaj instalira in preiskovalcem pošilja podatke z računalnika.

Druga možnost je uporaba varnostnih vrzeli v spletnih brskalnikih, preko katerih je mogoče vtihotapiti vohunske programe. V posebnih primerih je potreben pravi hekerski napad policije, ki skuša zaobiti požarne zidove.