Združene države so odločitev označile kot pametno in razumno, vendar menijo, da bi morala Črna gora še naprej delovati znotraj Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ). Nemška vlada je proti delitvi ZRJ in obenem podpira črnogorski predlog za reforme. Tudi Rusija zagovarja ozemeljsko celovitost ZRJ in poudarja, da morataSrbija in Črna gora probleme rešiti s političnim dialogom in v ustavnih okvirih.
Črnogorska vlada je uradno sprejela izhodišča za prihodnje odnose med Črno goro in Srbijo, pri čemer predlaga tudi novi poimenovanji za ZRJ, in sicer Skupnost Črne gore in Srbije ali pa Skupnost držav Črne gore in Srbije. V sporočilu vlade je navedeno, da bodo predloge predložili v obravnavo črnogorskemu parlamentu in srbski vladi. Vodstvo v Podgorici predlaga preimenovanje ZRJ, spremembo ustave, ločeni vojaški poveljstvi in nadomestitev sedanje vlade z ministrskim svetom. Dvodomni zvezni parlament pa želi nadomestiti z enodomnim, v katerem bi imeli obe republiki enako število predstavnikov. Črna gora je napovedala razpis referenduma, če Srbija zavrne ponujeni predlog.
Vodja Socialdemkratske stranke Žarko Rakčević je še povedal, da mora Črna gora svoje cilje uresničevati počasi in pri tem poudaril, da ne smejo pridobiti samostojnosti z vojno in žrtvami, kot se je to zgodilo na Hrvaškem in v BiH, ter ponoviti grozodejstev s Kosova. Črnogorski premier Filip Vujanović je vztrajal, da dokument ne bo pomenil popolnega pretrganja vseh odnosov s Srbijo in tudi ni bil sprejet z namenom, da bi vznemirili vlado v Beogradu. Predsednica stranke Liberalna zveza Črne gore Vesna Perović pa je dejala, da je zveza s Srbijo mogoča le v primeru popolne neodvisnosti Črne gore.
Za razliko od sveta pa so se jugoslovanske oblasti na črnogorski predlog odzvale vsaj na videz precej hladno. Označile so ga za neustavnega, iz vrst radikalcev pa je slišati odkrite grožnje. Vodja Srbske radikalne stranke (SRS) Vojislav Šešelj je posvaril Črno goro, da bodo vsakršen poskus odcepitve te republike od ZRJ preprečili z ''vsemi ustavnimi sredstvi''.