Tujina

Premirje ali premor?

Madrid, 22. 03. 2006 12.54 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
Reuters/STA
Komentarji
0

Baskovska separatistična skupina ETA je razglasila premirje, saj želi začeti demokratičen proces.

Protesti v Madridu
Protesti v Madridu FOTO: Reuters
Skupina je z razglasitvijo premirja storila prvi korak k končanju nasilja, ki je od leta 1968 terjalo okoli 850 življenj. Privrženci ETE se borijo za samostojno državo.

Baskovska separatistična skupina ETA je razglasila trajno premirje, ki bo začelo veljati v petek, poročajo španski mediji. ETA je sporočila, da bo začela nov demokratičen proces v Baskiji. Obenem želi zgraditi sistem, po katerem bodo baskovskemu ljudstvu priznali pravice, ki mu pripadajo.

"ETA se je odločila razglasiti trajno premirje od 24. marca 2006," navaja sporočilo, ki ga je podtalna organizacija namenila baskovskemu ljudstvu. "Namen te odločitve je začeti demokratični proces v Baskiji, da bi vzpostavili nov okvir, znotraj katerega bi priznali pravice, ki nam pripadajo kot ljudstvu," navaja sporočilo oborožene podtalne organizacije, ki se je doslej za neodvisnost Baskije borila s terorističnimi sredstvi.

"Ob koncu procesa bi morali imeti baskovski državljani besedo in moč pri odločanju o svoji prihodnosti. Premostitev spora je ta trenutke mogoča. To je želja in volja ETA," še piše v sporočilu.

Oblast zadovoljna, vendar previdna

ZDA in Evropska unija ETO označujejo kot teroristično skupino, ki je premirje razglasila že leta 1998. Skupina je konec premirja razglasila leta 1999.

Namestnica španskega premiera Maria Teresa Fernandez de la Vega je napoved baskovske organizacije označila kot "dobro novico za vse Špance". Ob tem je poudarila, da je potrebno ostati previden. Po njenih besedah mora biti vlada še bolj premišljena kot kdaj koli prej. Španski obrambni minister Jose Bono pa je pozval, "da se razišče vse možnosti za mir".

Španska socialistična vlada premiera Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera je že več tednov pričakovala napoved premierja s strani ETA. Zapatero je sicer kot pogoj za začetek pogajanj z organizacijo postavil, da se ETA dokončno odpove nasilju.

Opozicija dvomi v premirje

Vodja španske opozicije, predsednik Ljudske stranke Mariano Rajoy je ocenil, da je premirje, ki ga je napovedala ETA le "premor" in ne odpoved nasilju. "Edino pomembno sporočilo, ki bi ga ETA lahko posredovala celotni španski družbi, bi bila razglasitev razpustitve in prenehanje kriminalnih dejavnosti," je dejal Rajoy in dodal, da se to ni zgodilo.

Irska in IRA pozdravili premirje

Medtem pa sta Irska in politično krilo Irske republikanske armade IRA Sinn Fein razglasitev premirja pozdravila. "Čeprav moramo objektivne podatke še preučiti, je treba pozdraviti vsako odločitev za stalno opustitev nasilja in zavezanost demokratični poti," je danes povedal irski zunanji minister Dermot Ahern.

Predsednik Evropskega parlamenta Josep Borrell je pozdravil odločitev baskovske separatistične organizacije ETA za premirje. "To je dobra novica za Španijo in za vso Evropo, saj dokazuje, da se je proti terorizmu mogoče boriti z močjo demokracije," je dejal.

Sinn Fein pa je v Belfastu sklical novinarsko konferenco, na kateri so pohvalili odločitev ETA. Poleg tega so špansko vlado naprosili, naj se odzove z diplomatsko darežljivostjo do političnega krila ETA stranke Batasuna. "Španska vlada bi morala nemudoma prekiniti vse politične procese proti vodjem Batasune, vključno proti Arnaldu Otegi," je povedal vodja Sinn Feina Gerry Adams.

ETI nasprotuje tudi večina Baskov

ETA, kratica v baskovskem jeziku pomeni Baskijska država in svoboda, je prvi oborožen napad izvedla pred skoraj štirimi desetletji kot skrajna levičarska skupina, ki se je uprla takratni represivni vladavini Franciska Franca. Ta ni priznaval baskovskega jezika in kulture.

Španske oblasti so leta 2002 prepovedale politično krilo ETA, stranko Batasuna, ki naj bi podpirala premik ETA k povsem politični strategiji za dosego samoodločbe Baskije. ETA je v zadnjem času vse bolj oslabljena in osamljena. Več sto njenih članov so v minulih letih aretirali v Španiji in Franciji, velika večina Baskov pa tudi vse bolj nasprotuje njenim nasilnim dejanjem. V nasilju podtalne organizacije je od leta 1968 umrlo več kot 800 ljudi, zadnji smrtonosni napad pa je ETA izvedla maja 2003.

SORODNI ČLANKI

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.