V Bagdadu so se v četrtek nadaljevali spopadi med koalicijskimi in iraškimi silami, kljub temu da so sile koalicije v sredo zavzele iraško prestolnico. Dokaz, da vojne še ni konec, so tudi tri ure trajajoči srditi boji za predsedniško palačo na severu mesta, v mestu in njegovi okolici pa je bilo minulo noč slišati streljanje in posamezne eksplozije, zgodil pa se je tudi nov samomorilski napad, v katerem je bil ubit en, huje ranjeni pa so bili štirje ameriški marinci. Na severu Iraka še vedno potekajo hudi spopadi, kurdski borci pa so ob podpori ameriških sil zavzeli Kirkuk, strateško naftno središče na severu Iraka.
Bagdad še ni povsem pod nadzorom
Potem ko so ameriško-britanske sile vzpostavile nadzor nad večino Bagdada, vlada v iraški prestolnici napeto zatišje. V spopadih za palačo ob reki Tigris je bil ubit ameriški marinec, 20 pa je ranjenih. V mestu rušijo spomenike Sadamu Huseinu, ljudje pa ropajo trgovine in stavbe nekdanjega režima. V središče se namreč zgrinjajo množice mladih iz revnih predelov mesta, ki iz trgovin in zgradb iraškega režima z vozički odvažajo najrazličnejše predmete, med drugim preproge, klimatske naprave in kose pohištva.
Prebivalci Bagdada so pred očmi ameriških vojakov oplenili vile visokih predstavnikov režima Sadama Huseina, med drugim vilo njegovega sina Udaja. Na vzhodnem bregu Tigrisa so bile izropane vile podpredsednika iraške vlade Tareka Aziza, Huseinove hčerke Hale, njegovega polbrata Vatbana in več generalov. Izropana sta tudi nemško veleposlaništvo in francoski kulturni center. Na cesti, ki je bila v času režima Sadama Huseina zaprta za promet, vlada prometni kaos.
V spopadih med ameriškimi vojaki in elitnimi iraškimi enotami Fedajin v eni izmed severnih bagdadskih četrti so popoldne posredovali ameriški bojni helikopterji. V navzkrižnem ognju med ameriškimi marinci in iraškimi borci v bližini mošeje Adamija na severu Bagdada je po navedbah prič umrlo pet civilistov, šest pa je ranjenih. V spopadih so sodelovale iraške paravojaške enote in arabski prostovoljci, ki so uničili en ameriški tank in en oklepnik. Do spopadov pri mošeji Adamija je prišlo, ko so ameriške sile preiskovale območje okrog mošeje. Američani so namreč dobili namig, da naj bi se v hiši člana stranke Baas, ki stoji v bližini mošeje, sestali predstavniki iraške oblasti.
Hudi boji na severu države
Na severni fronti je prišlo do najsilovitejših ameriških letalskih napadov na iraške sile doslej. V okolici mesta Irbil naj bi Američani prvič uporabili tankovske enote. Doslej so na območju delovale le manjše enote ameriških specialcev. Po navedbah Centralnega poveljstva ameriških sil v katarskem mestu Doha so specialne enote ob podpori iz zraka napadle iraške položaje kakih 30 kilometrov južno od mesta Irbil. Pri tem so ameriški vojaki uničili več tankov in oskrbovalnih tovornjakov. Ubitih naj bi bilo tudi več iraških vojakov.
Kje je Sadam Husein?
Še vedno ni znano, če so iraški voditelj Sadam Husein in sinova preživeli ameriške napade oziroma kje se skrivajo. Predsednik opozicijskega iraškega nacionalnega kongresa Ahmed Šalabi domneva, da bi se iraški predsednik Sadam Husein lahko skrival v mestu Bakuba nedaleč od Bagdada. Po drugih špekulacijah bi se Husein lahko zatekel tudi v sosednjo Sirijo. Ameriška administracija Sirijo, v katero naj bi se zatekli visoki predstavniki padlega režima, vse pogosteje omenja kot morebitno naslednjo tarčo zavezniškega napada. Sadam Husein skupaj s sinovoma Udajem in Kusajem pa bi se lahko skrival tudi v rojstnem Tikritu severno od Bagdada, vendar informacije uradno ni mogoče preveriti, saj je Tikrit pod nadzorom iraške vojske.
Kurdski borci vkorakali v Kirkuk
Kurdski borci so ob podpori ameriških sil zavzeli Kirkuk, strateško naftno središče na severu Iraka, so poročali dopisniki britanskih televizij BBC in Sky News. Kurdski borci so prodrli tudi v strateško mesto Hanakin, kakih 150 kilometrov severovzhodno od Bagdada, pri čemer niso naleteli na odpor iraških sil.
V to mesto s 100 tisoč prebivalci je vkorakalo več sto kurdskih borcev, ki so jih pozdravile navdušene množice. "Kaže, da je Kirkuk padel. Množice ljudi praznujejo padec Kirkuka," je poročal dopisnik BBC. "Kurdski borci so ob podpori ameriških enot vstopili v mesto z južne in zahodne strani. Turki bodo zaradi tega zelo nezadovoljni in to bo ustvarilo velike probleme v prihodnjih dneh," je še ocenil dopisnik.
Turški zunanji minister Abdullah Guel je ob vdoru kurdskih borcev v Kirkuk dejal, da bo Turčija po padcu tega strateško pomembnega mesta storila vse, kar je potrebno. Napovedal je že, da bodo turški vojaški opazovalci kmalu prispeli v Kirkuk. Po njegovih besedah Ankara zelo pozorno spremlja dogajanje. Turška vlada je doslej sicer že večkrat posvarila, da bi bilo zavzetje Kirkuka ali Mosula s strani kurdskih sil razlog za poseg turške vojske na severu Iraka.
Trajen kurdski nadzor nad Kirkukom bi bil za Turčijo nesprejemljiv, pa je za francosko tiskovno agencijo AFP zatrdil neimenovani predstavnik turškega zunanjega ministrstva. Pojasnil je, da Turčija ne bo zaskrbljena, če so Kurdi "vdrli v mesto zato, da bi priredili predstavo za tamkajšnje prebivalstvo, in če bodo mesto spet zapustili".
Nevladne organizacije: Neoviran dostop do prebivalcev
Predstavniki glavnih nevladnih organizacij so Varnostni svet ZN pozvali, naj jim omogoči neoviran dostop do iraških prebivalcev, ki potrebujejo človekoljubno pomoč. Nevladne organizacije so na srečanju s 15 državami članicami v New Yorku, ki je potekalo za zaprtimi vrati, še poudarile, da je potrebno čimprej oblikovati sistem, ki bo omogočil preiskavo morebitnih kršitev človekovih pravic v Iraku.
Tiskovni predstavnik Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) Kris Janowski je ocenil, da so humanitarne razmere v Iraku nepregledne. Zaradi nestabilnosti v državi še vedno obstaja nevarnost za sodelavce UNHCR, zato bo po njegovih besedah minilo še nekaj časa, preden bodo iraškim prebivalcem lahko začeli razdeljevati človekoljubno pomoč.
