Orešković obžaluje, da vlada ne bo dokončala mandata, saj "ima Hrvaška veliko potencialov"

Hrvaški sabor je danes z veliko večino izglasoval nezaupnico predsedniku vlade Tihomirju Oreškoviću. Po večurni razpravi o nezaupnici, ki so jo vložile stranke vladne koalicije, je za nezaupnico glasovalo 125 od 137 navzočih poslancev. Proti jih je glasovalo 15, dva sta bila vzdržana.

Oreškovićev odpoklic je predlagala skupina poslancev HDZ in Hrvaške stranke prava Ante Starčević (HSP AS). Premierju so v zahtevi med drugim zamerili, da poskuša uvajati "kanclersko diktaturo s pomočjo represivnega aparata", namesto da bi se ukvarjal z reševanjem gospodarskih problemov v državi.

Nezaupnica premierju pomeni tudi konec desnosredinske hrvaške vlade, ki so jo oblikovali januarja letos. To je prvič v hrvaški zgodovini, da je sabor razrešil premierja in hkrati vlado.

Vladna Domoljubna koalicija, ki je Oreškovića januarja predlagala za premierja in prejšnji teden sprožila postopek glasovanja o njegovi nezaupnici, namerava pridobiti najmanj 76 poslancev za oblikovanje nove parlamentarne večine in podporo svojega novega kandidata za mandatarja Zdravka Marića, ki je minister za finance v vladi, ki bo od danes opravljala tehnične posle.

Opozicija na čelu s SDP pa pričakuje, da bo njej uspela zbrati podporo najmanj 76 poslancev za razpustitev sabora, ker si želijo čimprejšnjih predčasnih parlamentarnih volitev. Posebno zahtevo za razpustitev sabora so vložili tudi poslanci dosedanje parlamentarne večine Mosta neodvisnih list, pa tudi edini poslanec opozicijskega Živega zida.

Orešković obžaluje, da vlada ni uspešno končala mandata, ker ima Hrvaška veliko potencialov

Orešković je po razrešitvi stopil pred novinarje in dejal, da so po padcu vlade rešitev predčasne parlamentarne volitve, ki jih večina državljanov tudi pričakuje. Povedal je, da bodo nadaljevali delo kot tehnična vlada ter da bodo zaradi spremenjenih okoliščin vladno sejo, ki je bila napovedana za petek, preložili na ponedeljek ali torek.

Obžaloval je, ker vlada ni uspešno končala mandata, ker ima Hrvaška veliko potencialov. Znova je poudaril, da ni imel podpore prvega podpredsednika vlade Tomislava Karamarka, ki je s položaja v vladi odstopil v sredo.

Ponovil je tudi, da ni želel popustiti pritiskom pri imenovanju prvega moža varnostno-obveščevalne službe (SOA) ter da se je Daniel Markić, ki sta ga predlagala s predsednico države Kolindo Grabar-Kitarović, pokazal kot dobra izbira. Dodal je, da sta z drugim podpredsednikom vlade Božom Petrovim dobro sodelovala od začetka ter da so se potem pojavile ocene, da je bližji Mostu kot HDZ. Kot je dejal, je morda tudi v tem bil eden ključnih problemov v vladi.

Kaj sledi?

Hrvaška ustava določa, da po razrešitvi premierja in hkrati vlade začne teči 30-dnevni rok za poskus oblikovanja nove parlamentarne večine, ki bo podprla novega mandatarja in potrdila morebitnega novega premierja in vlado.

Iz urada predsednice države so danes sporočili, da bo predsednica že v petek začela posvetovanja o novi vladi s predstavniki parlamentarnih strank in manjšin. V primeru neuspeha oblikovanja nove parlamentarne večine bo predsednica države razpustila sabor in razpisala predčasne volitve. Ustava tudi določa, da je sabor mogoče razpustiti, če to podpre najmanj polovica poslancev.