Položaj Slovenije se v popravljenem kompromisnem predlogu za pogajanja o novi finančni perspektivi EU za obdobje 2007-2013, ki ga je danes predložilo britansko predsedstvo EU, ne spreminja. Predlog bistveno ne odstopa od prejšnjega, gre izključno za dvig v višini nekaj milijard tolarjev, vendar osebno "dvomim, da bo to zadoščalo", da bi konec tedna na vrhu EU v Bruslju prišlo do kompromisa, je ocenil premier Janez Janša.
"Če ne bo bistvenih sprememb, bomo za takšno naslednjo finančno perspektivo glasovali, seveda z vidika našega položaja," je napovedal premier. Vendar pa proračun ne odraža prioritet, ki so določene v lizbonski strategiji in razvojnih aktih EU.
Tudi če dogovora o finančni perspektivi v teh dneh ne bi dosegli, pa to še ne pomeni, da bi lahko v prihodnosti dobili boljšega, je ocenil Janša.
Opozicija: Vlada naj predlog podpre
Slovenske opozicijske stranke so si bile v odzivu na britanski predlog enotne, da je predlog v tem trenutku najboljše, kar je mogoče doseči, in da je za Slovenijo razmeroma ugoden. Zato bi ga morala po njihovem mnenju vlada sprejeti.
Vodja poslanske skupine LDS Anton Rop je tako dejal, da je britanski predlog "za Slovenijo na kratek rok ugoden". "Neto proračunska pozicija Slovenije se s tem predlogom, v primerjavi s prejšnjim britanskim izboljšuje," je pojasnil Rop, pri čemer pa je opozoril, da z vseevropskega vidika predlog Londona vseeno ni tako dober.
Kompromisna rešitev, ki jo predlaga London, namreč ne sledi lizbonski strategiji, pri tem pa je na voljo tudi manj sredstev za manj razvite članice unije. EU se tako deli na bolj razvite in na manj razvite države, evropski proračun pa namenja vse manj sredstev za premoščanje razlik, je še menil Rop.
Poslanec SD Feri Horvat je predlog ocenil kot edini realen in največ, kar je možno doseči. "Menim, da je prav, da se naša vlada odločno zavzame, da do dogovora pride," je pred vrhom EU v Bruslju, ki se začne v četrtek, poudaril Horvat. Kljub temu, da po njegovem mnenju ni mogoče pričakovati večjih sprememb evropske finančne perspektive 2007-2013, pa je Horvat menil, da bo treba v bližnji prihodnosti opraviti razpravo, kako evropski proračun bolj naravnati na uresničevanje obveznosti, ki izhajajo iz lizbonske strategije.
Tudi Bogdan Barovič iz SNS je menil, da bi bilo treba britanski predlog v Bruslju v četrtek in petek sprejeti. "Slovenija je še vedno dober neto prejemnik, zato je treba predlog podpreti," je menil Barovič, pri čemer je tudi opozoril, da bi bil za Slovenijo luksemburški predlog sicer boljši.
Potočnik: Dogovor je nujen!
Britanski kompromisni predlog po svoji strukturi in višini sredstev ni tak, da bi na pravi način naslovil izzive, pred katerimi stoji Evropska unija, je danes na skupni seji odborov DZ za zadeve EU in za zunanje politiko, na kateri je predstavil zakonodajni in delovni program Evropske komisije za leto 2006, poudaril evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik. Ob predstavitvi ključnih dosežkov v tem in glavnih izzivov komisije v prihodnjem letu je komisar iz Slovenije ocenil, da leto 2005 za EU "ni bilo najlažje". Evropa se je soočila z nevarnostjo terorizma, socialno negotovostjo, zavrnitvijo evropske ustavne pogodbe v dveh ustanovnih članicah povezave, še vedno pa zbira politično voljo za dogovor o novi finančni perspektivi.
Dogovor o perspektivi "močno rabimo" in Evropska komisija upa, da bo dosežen na vrhu EU v prihodnjih dneh. Če ga ne bi dosegli, bi to imelo resne posledice tudi glede procesa nadaljnje širitve povezave, je med drugim opozoril Potočnik, ki je na seji odgovarjal tudi na vprašanja članov odbora v zvezi s ponovnim zagonom ratifikacijskega procesa evropske ustavne pogodbe in vloge EU v svetu.
London popravil predlog
Britansko predsedstvo Evropske unije je danes prestolnicam poslalo popravljen kompromisni predlog za pogajanja o novi finančni perspektivi za obdobje 2007-2013, v katerem predlaga rahlo zvišanje porabe v primerjavi s prvim predlogom, in sicer s 846,7 na 849,3 milijarde evrov za celotno obdobje. Ta vsota sicer še vedno predstavlja 1,03 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU v zavezah.
O rabatu nič novega
Pri svojem proračunskem popustu ali rabatu pa London ni napravil dodatne ponudbe, prav tako v primerjavi s prvo ponudbo iz začetka decembra ni sprememb glede skupne kmetijske politike in načrtov za modernizacijo skupnega proračuna. Ta je še vedno predvidena za leti 2008 in 2009, z možnostjo izvajanja pred letom 2013.
Kam dodatni denar?
Dodatni denar - skupaj gre za približno 2,5 milijarde evrov - London namenja državam, ki jih je prvi predlog najbolj prizadel. Tako naj bi Slovaška in Litva dobili dodatni denar za razgradnjo jedrskih elektrarn, Poljska, Madžarska, Češka, Estonija in Latvija pa dodatna kohezijska sredstva iz strukturnih in kohezijskega sklada. Več denarja iz kohezijskega sklada naj bi dobila tudi Španija, ki ji London namenja tudi dodatna sredstva za enklavi v Maroku, Ceuto in Melillo.
Nadalje predsedstvo ponuja dodatni denar za razvoj podeželja Finski, Irski, Portugalski, Švedski in Avstriji, medtem ko za Švedsko in Nizozemsko, ki sta največji neto plačnici v proračun, predlaga mehanizem za izboljšanje pozicije. Kot še izhaja iz predloga, London še dodatno olajšuje pogoje za črpanje kohezijskega denarja za novinke, hkrati pa ta spremenjena pravila širi na Grčijo in Portugalsko.
