Preiskovalci naj samo poslušajo

Preiskava smrti nekdanjega ruskega obveščevalca Aleksandra Litvinenka, ki je bil zastrupljen z radioaktivnim polonijem 210 se zdaj osredotoča na London in Moskvo. V rusko prestolnico so namreč odpotovali preiskovalci londonske metropolitanske policije, ki upajo, da bodo lahko zaslišali vrsto morebitnih prič. Pri tem pa so že naleteli na prvo oviro, oblasti jim namreč niso dovolile pogovora z Mihailom Trepaškinom, ki je bil tako kot Litvinenko nekoč pripadnik ruske obveščevalne službe. Trepaškin je trenutno v zaporu, obsojen zaradi širjenja državnih skrivnosti, srečanje z britanskimi preiskovalci pa je zahteval sam. "Ruski zapori ne bodo dovolili da bi nekdo, ki prestaja kazen zaradi širjenja državnih skrivnosti, še naprej bil vir informacij za predstavnike tujih držav," so obrazložili.

Med tistimi, ki jih Britanci želijo zaslišati, je tudi Andrej Lugovoj, ki se je na dan zastrupitve srečal z Litvinenkom. Nekdanji telesni stražar, zaposlen pri KGB, se je prejšnji teden zglasil na britanskem veleposlaništvu v Moskvi in vsako povezavo z za zdaj še domnevnim umorom zanikal.

Ruske oblasti so obljubile pomoč pri preiskavi, kljub temu pa naj bi delo britanskih preiskovalcev precej omejevale. Ti tako na zaslišanjih lahko le poslušajo, vprašanj ne smejo postavljati, prav tako ne smejo nikogar aretirati. Hkrati so zatrdile, da bodo morebitnim vpletenim ruskim državljanom sodili v domovini.

Merjenje sevanja se nadaljuje

V Londonu še naprej ugotavljajo, ali je na krajih, kjer naj bi se po zastrupitvi nahajal Litvinenko, povečano sevanje. Stopnjo radioaktivnosti po novem merijo še v hotelu, kjer je bival Lugovoj, v neki londonski pisarni ter v eni od sob britanskega veleposlaništva v Moskvi.

Zaradi strahu pred izpostavljenostjo sevanju je na posebno številko britanskega inštituta za varovanje zdravja poklicalo ž več kot 3000 ljudi. 179 so jih napotili na testiranja, 27 pa nato dalje na posebne klinike. Šlo naj bi le za varnostne ukrepa, saj, kot poudarjajo, večje nevarnosti za javnost ni. Sevanje, ki ga povzroča polonij 210 se namreč ne širi daleč v prostor, poleg tega pa se ni mogoče zastrupiti na dotik, ampak mora izotop priti v telo.

Je bil politik zastrupljen?

Ruski zdravniki, ki preiskujejo skrivnostno bolezen nekdanjega ruskega premierja Jegorja Gajdarja, so pri bolniku opazili simptome, ki ne ustrezajo nobeni znani bolezni. Kljub temu ne morejo z gotovostjo trditi, da je bil politik zastrupljen, je sporočil Gajdarjev tiskovni predstavnik. Irski zdravniki, ki politika zdravijo, so doslej ugotovili le, da ni bil zastrupljen z radioaktivno snovjo.

50-letni Gajdar, ki je bil v 90. letih 20. stoletja kratek čas ruski premier, zdaj pa je vodja opozicijske liberalne stranke, je konec novembra med konferenco na Irskem začel bruhati in je omedlel. Njegovi pomočniki so sporočili, da zdravniki v Moskvi še vedno sumijo, da je bil zastrupljen in poskušajo ugotoviti, kako se je to zgodilo.

Gajdar je zbolel 25. novembra, dan po smrti Aleksandra Litvinenka, zato se se takoj pojavila ugibanja, da bi bil lahko tudi nekdanji premier zastrupljen.

Poslovneži, politiki, novinarji. Seznam do Kremlja kritičnih ljudi, ki so v zadnjih letih v sumljivih okoliščinah umrli v Rusiji, se daljša, zato so vse glasnejša ugibanja o vpletenosti ruskega političnega vrha.

V to je bil prepričan tudi Litvinenko, ki je na smrtni postelji za svojo zastrupitev obtožil ruskega predsednika Vladimirja Putina. "Jasno je, da so sestavili seznam žrtev. Država je postala serijska morilka," naj bi rekel svojemu prijatelju, filmskemu režserju Andreju Nekrasovu, ko sta se vračala s spominske slovesnosti za ubito rusko novinarko Ano Politkovsko, poroča nemški Spiegel. Njen umor je Litvinenko preiskoval pred svojo smrtjo, mnogi verjamejo, da ga je naročil Kremelj.

Nekrasov, ki je stal bolnemu Litvinenku ob strani, sicer ne verjame, da je Putin vpleten v umore. Prepričan pa je, da ne more več nadzirati svojih zaveznikov, ki so prepričani, da lahko uničijo vsakega, ki jim ni všeč, še poroča Spiegel. V to je prepričan tudi Jurij Felšinski, ki je skupaj z Litvinenkom napisal knjigo o dogajanju v ruski obveščevalni službi FSB. Zastrupitev je del boja za oblast, ki se odvija v Rusiji in v katerem želi FSB omajati Putinovo avtoriteto, meni.

Žrtve režima?

Med domnevnimi žrtvami režima naj bi poleg Politkovske in Litvinenka bili še novinar Jan Travinski, ki so ga leta 2004 ustrelili v Irkutsku, pa podpredsednik ruske centralne banke Andrej Kozlov, ubit septembra letos, in direktor naftne družbe Itera-Samara Aleksander Samojlenko, ki so ga ubili v ponedeljek v Samari. Kot kaže, je šlo za umor po naročilu. Seznam je dolg, pozornost mednarodne javnosti pa je zaradi vse več nepojasnjenih smrti usmerjena v Rusijo. Spet so začeli opozarjati tudi na zastrupitev ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka.

Mlačen odziv ruskega vrha

Novinarka Ana Politkovska je bila med najglasnejšimi kritiki Putinovega vodenja države, a je ta po njeni smrti dejal le, da je bilo njeno delo nepomembno. Podobno se je na Litvinenkov umor odzval predstavnik FSB. Nekdanji vohun ni bil oseba, zaradi katere bi bilo vredno ogroziti rusko-britanske odnose, je zatrdil.