Po skoraj treh letih prekinili iskalno akcijo izginulega malezijskega letala

Malezijski prometni minister je svojcem in javnosti sporočil, da največjo podvodno iskalno akcijo, v kateri je sodelovalo 26 držav, prekinjajo. Avstralski preiskovalci so prečesali 120 tisoč kvadratnih kilometrov dna na jugu Indijskega oceana, a brez uspeha, poroča The Guardian. "Danes je zadnje plovilo zapustilo iskalno območje. Kljub prizadevanjem in uporabi najsodobnejše tehnologije in znanosti letala na žalost nismo odkrili," so zapisali in dodali, da sicer še vedno niso obupali, da bi v prihodnosti letalo vendarle našli.

Že na srečanju prometnih ministrov Malezije, Avstralije in Kitajske julija lani so ugotavljali, da je verjetnost, da letalo najdejo prav na iskanem območju, vedno manjša.

Sicer pa so preiskovalci v zadnjem letu našli več kosov letalskih razbitin, a so le za tri kose, ki so jih našli na zahodnem delu Indijskega oceana, potrdili, da pripadajo pogrešanemu malezijskemu letalu.

Na letalu je bilo sicer 152 kitajskih državljanov in 50 iz Malezije, pa tudi potniki iz Avstralije, Kanade, Francije, Hongkonga, Indije, Indonezije, Irana, Nizozemske, Nove Zelandije, Rusije, Tajvana, Ukrajine in Združenih držav Amerike. O tem, kaj se je zgodilo z letalom, je sicer krožilo nekaj teorij, najverjetnejša pa naj bi bila, da je letalu zmanjkalo goriva.

Svojci ogorčeni nad odločitvijo

Najtežje je seveda svojcem, saj je upanje, dokler je iskalna akcija trajala, še bilo. Ti so imeli že od vse od nesreče težave zaradi odsotnosti informacij, zaradi nezaupljivosti do oblasti pa so nekaj časa redno protestirali pred malezijsko ambasado v Pekingu.

Mož Cahndrike Sharma iz Indije, ki je bila na krovu izginulega letala, je za časnik The Guardian povedal: "Zadnja odločitev kaže na izdajstvo do družin in javnosti, saj so se oblasti obvezale, da bodo letalo našle."

Sorodniki potnikov izginulega letala so sporočili, da bi se moralo iskanje nadaljevati, češ da ne morejo dovoliti, da potniška letala izginejo brez sledi, odgovorne pa so pozvali, naj o odločitvi, da se iskalna akcija prekine, še enkrat premislijo.

Ena najdražjih iskalnih akcij na svetu

Iskalna akcija, v katero je bilo vključeno kar 26 držav, je do zdaj stala že več kot 126 milijonov evrov. Največji delež je prispevala Avstralija, medtem ko je Kitajska za opremo prispevala nekaj več kot 15 milijonov evrov.

Letalski proizvajalec Boeing je sicer z obsežnimi testi ugotovil, da je letalo na letu MH370, ko je ostalo brez goriva in je motorje zajel ogenj, izgubilo hitrost. To je povzročilo izgubo vzgona, nos letala se je spustil in letalo je strmo padlo proti oceanu. Ko je pridobilo na hitrosti, se je spet nekoliko dvignilo, nato pa se je ta cikel ponavljal, dokler ni letalo treščilo v vodo. Padalo naj bi s hitrostjo od 12.000 do 20.000 čevljev (3,7 do 6,1 kilometra) na minuto.