Strupena rdeča brozga iz aluminijevega obrata na zahodu Madžarske je danes dosegla reko Donavo, večjo evropsko plovno pot, je povedal predstavnik madžarskega centra za izredne razmere Tibor Dobson in dodal, da se je jedka gošča znižala do točke, ko je malo verjetno, da bi povzročila nadaljnjo škodo za okolje. Po navedbah uradnih virov je alkalnost Donave, ki kaže na onesnaženje, že nad normalnimi vrednostmi, vendar pa naj bi se zaradi dodajanja kalcijevega in magnezijevega nitrata znižala.
Tiskovna predstavnica agencije za reševanje Timea Petroczi je opozorila, da so najvišjo stopnjo onesnaženosti zabeležili v potoku Torna in reki Marcal, ki sta nevarni na dotik. Onesnaženost se je sicer do Rabe in rokava Donave, Mosoni močno zmanjšala.
Reševalci si sicer še vedno prizadevajo, da bi zajezili glavnino strupenih odpadnih snovi pred izlitjem v Donavo. Pri tem naj bi sodelovalo okoli 500 strokovnjakov in zaposlenih v tovarni aluminija. Pri tem v reko Marcal, ki se izliva v Rabo, zlivajo kalcijev in magnezijev nitrat, ki naj bi vezal strupene kemikalije. Po podatkih lokalnih oblasti se je strupena gošča sicer razlila na 40 kvadratnih kilometrih površine.
Tudi drugi rezervoar poškodovan
Vodja regionalnega urada Svetovnega sklada za okolje (WWF) Andreas Beckmann pa je danes opozoril, da je v tovarni v Ajki v slabem stanju tudi drugi rezervoar s strupenimi snovmi. "Rezervoar 9, ki se nahaja poleg poškodovanega rezervoarja 10 in vsebuje podobne strupene snovi, je prav tako v slabem stanju. Oblasti si prizadevajo nevtralizirati vsebino in rezervoar pod nadzorom izprazniti," je dejal.
Med prebivalci vasi ob tovarni aluminija, iz katere je izteklo strupeno blato, je vzdušje po Beckmannovih besedah slabo. "Prebivalci Kolontarja si želijo samo stran," je dejal. Kot je pojasnil, se je več kot 90 odstotkov prebivalcev na srečanju krajanov izreklo za odselitev.
Premier obiskal prizadeto območje
Madžarski premier Viktor Orban je danes nenapovedano obiskal eno od treh madžarskih vasi, ki jih je poplavila strupena gošča. Hkrati je ocenil, da obnova najhuje prizadetih domov ni smiselna in da bo treba prebivalce preseliti. Po navedbah lokalnih oblasti 34 hiš v vasi Kolontar ne bo mogoče obnoviti.
"Tukaj, na drugi strani mostu, obnova ne bi bila smiselna," je dejal Orban in dodal, da bo najverjetneje na tem območju treba urediti novo naselje. Ponovil je tudi, da bo moral nekdo prevzeti odgovornost za nesrečo. "Očitno je, da je šlo za malomarnost," je dejal madžarski premier.
Preiskava nesreče
Medtem ko so najboljši madžarski preiskovalci (madžarski FBI) začeli s preiskavo, pa so EU in okoljevarstvene agencije posvarile, da bi se nesreča lahko razširila po reki Donavi in imela dolgotrajne posledice za pol ducata držav.
Še vedno pa ni znano, zakaj je rezervoar poln kemikalij popustil. Madžarski premier Viktor Orban je povedal, da je odgovorne v tovarni nesreča presenetila, saj so obrat in rezervoar pregledali pred dvema tednoma in niso odkrili nobenih nepravilnosti.
Tiskovna predstavnica policije Monika Benyi je povedala, da odločitev direktorja madžarskega FBI Jozsefa Hatale, da prevzamejo primer, kaže na pomembnost in zapletenost omenjene katastrofe. Kot je povedala, so odprli kazensko preiskavo, saj preiskujejo morebitne nepazljivosti na delovnem mestu.
Včeraj iz rezervoarja ni več teklo, so pa okoli poškodovanega rezervoarja zgradili tristopenjski zaščitni zid. Minister za notranje zadeve Sandor Pinter je povedal, da bodo v primeru novih izrednih razmer na spletu objavili zgodnje opozorilo.
Evropska unija se boji, da bi se strupena povodenj lahko spremenila v ekološko katastrofo za številne države, ki ležijo ob reki Donavi. Poudarili so, da so pripravljeni ponuditi pomoč, če bi jo madžarske oblasti potrebovale. ''Gre za resen ekološki problem,'' je povedal predstavnik EU Joe Hennon. ''Zaskrbljeni smo ne le za okolje na Madžarskem, katastrofa bi se lahko razširila čez meje.''
Južno od Madžarske teče Donava prek Hrvaške, Srbije, Romunije, Bolgarije, Ukrajine in Moldavije, preden se izlije v Črno morje.
Greenpeace kritizira vodstvo tovarne
Okoljska organizacija Greenpeace je ostro kritizirala vodstvo madžarske tovarne aluminija Ajkai Tomfoldgyar, od uprave tovarne pa zahteva povračilo stroškov za odpravo škode in ustrezno odškodnino za prizadete.
"Obvestilo upraviteljice rezervoarja Madžarske družbe za proizvodnjo aluminija (MAL), da bodo prizadetim izplačali odškodnine v skupni višini 110.000 evrov, ni le nesprejemljivo, pač pa je glede na smrti, poškodbe in povzročeno škodo to izjemno cinično," je Greenpeace zapisal v današnjem sporočilu za javnost.
Glavna delničarja tovarne naj bi bila namreč po podatkih predstavnika Greenpeace Herwiga Schusterja med 30 najbogatejšimi Madžari, njuno premoženje pa naj bi skupaj znašalo 145 milijonov evrov. "Glede na razsežnost tragedije bi bilo več kot primerno, da bi oba glavna delničarja svoje premoženje, ki sta ga s tovarno pridobila v zadnjih 15 letih, namenila žrtvam nesreče," meni Schuster.
Greenpeace je tovarno aluminija in madžarske oblasti pozval k transparentnosti pri preiskavi o nesreči. Ker še vedno ni povsem jasno, kako škodljiva je izlita snov za ljudi, živali in okolje, je Greenpeace v torek zbral vzorce strupenega blata, prve rezultate laboratorijske analize pričakuje v petek.
Več deset Greenpeaceovih prostovoljcev je s trakovi ogradilo območje, nato pa so se priklenili na embalaže z jedrskimi odpadki. Povzpeli so se tudi na drogove z zastavami držav, ki v Evropski uniji proizvedejo največ jedrskih odpadkov, in izobesili napise "Ni rešitve za jedrske odpadke", so sporočili iz organizacije Greenpeace.
Slovenija ni ogrožena
Slovenija zaradi izlitja strupene odpadne snovi ni ogrožena. Na Agenciji RS za okolje (Arso) so povedali, da Slovenija ni povezana z rečno mrežo, ki teče proti Donavi, ki jo je davi dosegla strupena gošča. Slovenija prek opozorilnega sistema mednarodne skupine za alarmno-opozorilni sistem podonavskih držav (AEWS) pri Upravi RS za zaščito in reševanje tudi ni prejela alarma pred onesnaženjem vodotokov v Sloveniji.
Sicer pa v Sloveniji spremljajo razmere, predsedujoči omenjeni mednarodni skupini Janez Polajnar z Arsa pa je seznanjen z napredovanjem nevarne snovi proti Donavi in z ukrepi madžarske vlade za zmanjšanje onesnaženja te reke, so dodali na Arsu.
KOMENTARJI (75)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.