Ameriški predsednik George Bush je 24. novembra podpisal zakon o financiranju Pentagona, v katerem je predvidenih okrog 20 milijard dolarjev za nakup in najem predelanih potniških letal boeing 767, vendar pa je Boeing isti dan odpustil glavna arhitekta pogodbe s Pentagonom, finančnega direktorja Mikea Searsa in podpredsednico Darleen Druyun, zaradi kršenja poslovnih pravil. V ponedeljek je zaradi iste afere nepričakovano odstopil še predsednik in generalni direktor Boeinga Phil Condit in Pentagon je popustil pod pritiski ter privolil v odlog izvajanja določil pogodbe o najemu in nakupu.
Dosedanja preiskava je odkrila, da je Sears Druyunovi ponudil zaposlitev pri Boeingu v času, ko je bila zaposlena pri zračnih silah v Pentagonu kot uradnica, zadolžena za nakupe, tako da je urejala vse potrebno za pogodbo z Boeingom. Ponudbo je sprejela in januarja letos postala podpredsednica Boeinga. Preiskava je prav tako odkrila, da je Druyunova Searsu v času pogajanj predala konkurenčno ponudbo letalskega proizvajalca Airbus, ki si je prav tako prizadeval priti do denarja ameriških davkoplačevalcev. Iz tega je jasno razvidno, da je Druyunova v zameno za udobno službo naredila vse, da bi pogodbo dobil Boeing, vprašanje pa je le, če sta kriva le dva posameznika, ali pa je šlo za širšo zaroto, česar pa preiskava zagotovo ne bo odkrila. Pri podjetju Boeing so bili o vsem skupaj modro tiho, dokler ni Bush podpisal proračunskega zakona in je bila pogodba v žepu, nakar so Searsa in Druyunovo odpustili.
Škandal pa se s tem ni končal, saj so nekateri senatorji in kongresniki zagnali vik in krik, ki je na koncu v ponedeljek privedel tudi do Conditovega odstopa.
Zamisel o predelavi potniških letal v zračne tankerje se je nekaterim senatorjem že od samega začetka zdela nepotrebno zapravljanje proračunskega denarja za pomoč proizvajalcu letal, ki zadnja leta ni sposoben preživeti na trgu potniških letal in je vse bolj odvisen od državne pomoči. Američani, ki se ogorčeno branijo vsake primerjave z državnim gospodarstvom, takšno pomoč podjetjem ponavadi zavijejo v patriotizem, oziroma podjetjem omogočijo naročila iz Pentagona.
Ameriške zračne sile so najprej prišle na zamisel, da bi od Boeinga najele vseh 100 letal, kar se je republikanskemu senatorju iz Arizone Johnu McCainu in drugim zazdelo, kot preveč očitna socialna pomoč podjetju, zato so privolili v nakup večine letal. Potem, ko sta Sears in Druyunova letela iz službe, je ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld naročil naj malce pogledajo, kako je s temi pogodbami. McCain mu je v petek poslal pismo z zahtevo, naj se pogodba ne izvaja, dokler ne bodo zadeve pojasnili, in po Conditovem odstopu je Wolfowitz v torek sporočil, da se bo to zgodilo. Posel sicer nikakor ni preklican, ampak je po Wolfowitzevih besedah le začasno odložen.
