Prehod na poletni čas škodi!

Zimsko in poletno premikanje ure je znanstvenike spodbudilo k raziskovanju učinka tovrstnih ukrepov na človekovo zdravje. Njihove ugotovitve so si enotne: ne le da premikanje ure zmoti naš naravni bioritem, dolgoročno lahko zaradi tega tudi zbolimo.

Vodilni nemški strokovnjak Jürgen Zulley je tako za časnik Die Zeit spreminjanje ure označil ne le za ''nekoristno, temveč tudi škodljivo''. Till Roenneberg pa je premik ure ocenil kot ''vmešavanje v človekovo biološko uro''.

Zadnje raziskave so namreč pokazale, da prehod na t. i. poletni čas s premikanjem ure poleg tega, da kratkoročno negativno vpliva na zdravje, negativno vpliva na ljudi tudi dolgoročno. Vpliv spremembe ure je namreč moč v organizmu prepoznati še sedem mesecev po premiku ure, kar pomeni do naslednjega premika na zimski čas. Kratkoročno pa so med drugim zaznali tudi precej več srčnih infarktov v prvih treh dneh po premiku ure.

Zulley, ki poleg drugega preučuje tudi spanje, se je zavzel za ukinitev premikanja ure. ''Našemu biološkem ritmu bi bolj odgovarjalo, če bi ves čas živeli po zimskem času,'' trdi znanstvenik. Z njim se strinja tudi avstrijska nevrologinja Birgit Högl, ki pravi, da ni nobenega razloga za prehod na poletni čas.

Po navedbah Horsta-Wenerja Korfa pa premikanje ure oziroma prehod na poletni čas najbolj vpliva na ljudi, ki so aktivni v večernih in nočnih urah. Nanje, torej na ljudi, ki težje vstajajo zgodaj zjutraj, ima izguba ene ure največji vpliv. Ob tem opozarja na stres, ki so mu zaradi tega izpostavljeni nekateri notranji organi. ''Če greste v službo, se morate prilagoditi tudi glede časa, ko jeste. In prav to ima velik vpliv na zdravje,'' pojasnjuje Korf. Po njegovih besedah na primer jetra potrebujejo kar teden dni, da se prilagodijo na poletni čas.

Energije ne prihranimo

Med drugim pa so raziskave tudi pokazale, da čeprav moramo po poletnem času zjutraj vstati uro prej, pa se zaradi tega v posteljo ne odpravimo tudi uro prej. Zato večina ljudi zaradi poletnega časa dejansko spi manj, vse do jeseni, piše Die Zeit, ki se sklicuje na finske raziskave.

Ob tem pa ni nepomembno, da s premikom ure ne varčujemo z energijo. Prav to je bil namreč v 70. letih minulega stoletja, pod pritiskom naftne krize, argument za uvedbo poletnega časa. Študija, v kateri je sodelovalo 230.000 ameriških gospodinjstev in več kot 400.000 ljudi, je namreč pokazala, da se vsa energija, ki jo privarčujejo zvečer zaradi ugasnjenih luči, porabi za dodatno jutranje gretje. Lani pa je tudi nemški zvezni urad za okolje jasno zapisal: ''Zaradi premikanja ure naprej in nazaj ne prihranimo nič energije."