'Prehitra pomoč Grčiji bi bila pogubna'

Nemška kanclerka Angela Merkel je v spodnjem domu nemškega parlamenta opozorila pred prehitro pomočjo Grčiji, ki se sooča z velikim javnofinančnim primanjkljajem. "Hiter izraz solidarnosti ne more biti dober odgovor. Nasprotno, težavo je treba začeti reševati pri koreninah in ugotoviti, ali bo Grčija sama spravila svoje javne finance v red," je zatrdila najmočnejša političarka stare celine. "Ne bi smeli prehitro zagotoviti pomoči, temveč vnesti red v celotno zadevo. Vse drugo bi bilo pogubno," je dodala in se s tem odzvala na odločitev evroskupine, da pripravi mehanizem za finančno pomoč Grčiji, če bo ta potrebna.

Finančni ministri držav z evrom so to odločitev sprejeli v ponedeljek in pripravili tehnične rešitve za morebitno pomoč, politično pa naj bi ga na vrhu EU prihodnji teden potrdili voditelji držav in vlad Unije.

Obenem pa je kanclerka zagotovila, da nobena država evrskega območja ne more ostati povsem osamljena in izpostavljena finančnim trgom, saj je po njenih besedah naloga evroskupine, da zagotovi stabilnost evrskega območja. Vseeno pa je podprla tudi nedavna razmišljanja nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja, da bi kot zadnji izhod morala obstajati tudi možnost, da se članico evrskega območja s stalnimi javnofinančnimi težavami izključi iz območja skupne valute.

Po mnenju Merklove bi v prihodnosti morala obstajati pravna možnost za takšen ukrep, če država dolgoročno ne izpolnjuje pogojev za poslovanje v skupni valuti. "V nasprotnem primeru sodelovanje ne bo mogoče," je bila jasna. Trenutni mehanizem v okviru pakta o stabilnosti in rasti, ki predvideva sicer neuporabljeno možnost denarne kazni za države s presežnim javnofinančnim primanjkljajem, preprosto ni prilagojen na scenarij, ko neka država nima denarja, da bi spoštovala svoje obveznosti, še dodaja.

Nemčija bo še naprej spodbujala izvoz

Odzvala pa se je tudi na očitke francoske ministrice za finance Christine Lagarde. Ta meni, da Nemčija s spodbujanjem izvoza, ki temelji na obvladovanju stroškov dela s stalnimi zunanjetrgovinskimi presežki poglablja neravnovesja v območju evra. Zato bi morala, kot pravi, v večji meri spodbujati domačo potrošnjo, pri čemer bi morali znižati davke in tako spodbuditi domačo porabo. To bi pomenilo spodbudo za izvoz nemških partneric v območju evra in tako pomagalo k zmanjšanju razlik znotraj območja skupne valute.

Kanclerka zagotavlja, da Nemčija svoje gospodarske strategije glede spodbujanja izvoza ne bo spremenila. "Na tistih področjih, kjer smo močni, se tem prednostim ne bomo odpovedali, samo zato, ker v tujini kupujejo več naših proizvodov kot tistih iz drugih držav," je pojasnila. Po njenem prepričanju bi bilo tovrstno prilagajanje Nemčije ostalim državam slab odgovor na težave stare celine s konkurenčnostjo. "Gospodarska politika v EU ne bi smela temeljiti na najšibkejšem, temveč na najmočnejšem členu," je sklenila.

'Nemci upravičeno zaskrbljeni, a zadolževanje je nujno'

Sicer pa je kanclerka govorila v okviru sprejemanja proračunskega predloga za letošnje leto. Vlada se želi v času, ko se nemško gospodarstvo izvija iz krize, zadolžiti za rekordnih 80,2 milijarde evrov, kar je četrtina letošnje porabe. Tako naj bi letos javnofinančni primanjkljaj dosegel 5,2 odstotka bruto domačega proizvoda, to pa za 2,2 odstotni točki presega zgornjo mejo, ki jo dovoljuje pakt o stabilnosti in rasti.

Opozicijski socialdemokrati (SPD) ji očitajo, da se država nahaja v krizi vodenja, pri čemer meni, da so ljudje upravičeno zaskrbljeni nad vse večjim zadolževanjem, a hkrati je prepričana, da mora država v luči petodstotnega skrčenja gospodarstva v lanskem letu in počasnega okrevanja poskrbeti, da se gospodarstvo postavi na pot vzdržne rasti.