FOTO in VIDEO: Kdo lahko ustavi prelivanje krvi?

Varnostni svet (VS) Združenih narodov (ZN) je obsodil nasilni način obračunavanja libijskih oblasti s protestniki. V izjavi je zapisal, da se mora nasilje takoj končati, libijske oblasti pa morajo prisluhniti zahtevam prebivalcev. 15 članic sveta meni, da bi libijske oblasti morale sprejeti odgovornost in zaščititi svoje državljane, pri tem pa spoštovati človekove pravice in mednarodno pravo. Hkrati menijo, da bi morali tisti, ki so odgovorni za napade na civiliste, odgovarjati, saj imajo prebivalci pravico, da se zbirajo in svobodno izražajo svoje mnenje.

Ibrahim Dabbashi, namestnik libijskega predstavnika v ZN, je dejal, da ta izjava ni dovolj močna, a gre vseeno za jasno sporočilo režimu v Libiji, da se mora prelivanje krvi končati. A njegov nadrejeni, Abdul Rahman Mohamed Shalqam, se je od takšnih izjav distanciral in vladarja Libije označil kot svojega prijatelja.

Moamer Gadafi je včeraj v 75-minutnem govoru, ki ga je prenašala državna televizija, dejal, da bo upor zatrl. Pozval je k napadu na protestnike, ki jih je označil za ščurke in podgane. "Vsi, ki imate radi Moamerja Gadafija, pojdite na ulice, zavarujte ulice, ne bojte se jih … Preganjajte jih, aretirajte jih, predajte jih,“ je dejal.

Notranji minister: Nisem odgovoren!

Po Gadafijevem govoru je odstopil libijski notranji minister Abdul Fatah Junes. V izjavi za Al Arabiyo je dejal, da se je tudi sam pridružil revoluciji, zanikal pa je, da bi svojim vojakom ukazal, da s strelnim orožjem napadejo Libijce. Dodal je, da ni odgovoren za številne smrtne žrtve, ki so jih zahtevala obračunavanja med protestniki in predstavniki oblasti.

Junes trdi, da je eden od Gadafijevih pomočnikov nedavno streljal na Gadafija, ki je takrat na zborovanju imel govor, a je pomočnik zgrešil in ranil neko drugo osebo. Junes je dodal, da libijska plemena podpirajo upor in da imajo protestniki pod nadzorom Bengazi. Pravi, da so zdaj že prav vsi oboroženi.

Gadafijev zadnji govor ga je razočaral. Meni, da Gadafi res ne bo zapustil države, pač pa bo raje storil samomor. "Gadafijevega režima je konec,“ je Junes dejal Al Arabiyi.

Sicer je Gadafi izgubil oblast nad vzhodnimi regijami, saj je vojska v tem delu države stopila na stran protestnikov. General Sulejman Mahmud, poveljnik libijske vojske v Tobruku, je Gadafija oklical za tirana. Osvoboditev iz Gadafijevega železnega prijema slavijo tudi v mestih Bengazi, Kufra in Derna. Po Tripoliju, od koder še vedno ni posnetkov o realni situaciji, pa še vedno patruljirajo plačanci. "Ljudje so mi povedali, da je v Baydi in Bengaziju danes vse mirno. Gadafijevi plačanci sicer patruljirajo po mestih, še posebej ponoči. Gre za Afričane, ki govorijo francosko, zato domačini domnevajo, da so iz Čada,” je opisala dopisnica Al Jazeere Hoda Abdel-Hamid.

V spodnji fotogaleriji si lahko pogledate veselje v mestu Tobruk.

Umrl turški delavec

Zaradi položaja v Libiji številne države poskušajo pomagati svojim državljanom pri vrnitvi v domovino. Med njimi niso le turisti, ampak tudi številni delavci, ki se bojijo za svoje življenje. Srbski delavci so imeli težave, ko jih je napadla skupina ljudi, enako naj bi se zgodilo tudi bosanskim delavcem. Oboji so jo sicer odnesli brez poškodb. Takšne sreče pa ni imel turški delavec, ki so ga po poročanju turške televizije danes blizu Tripolija ustrelili.

Turčija je sicer le ena izmed številnih držav, ki se trudi, da bi svoje državljane čim prej spravila varno domov. Kot je znano, je v Libiji tudi 26 slovenskih turistov, za katere skrbita dva vodiča.

EU o sankcijah, danes le spregovoril Obama

EU je "pripravljena sprejeti nadaljnje ukrepe" proti libijskemu režimu, je po izrednem srečanju držav članic Unije o Libiji izjavila visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Catherine Ashton.

"Obstajajo meje za to, kar EU sploh lahko naredi, a pripravljenost na ukrepanje je močna," so dejali viri pri EU. Poudarili so, da danes ni bila sprejeta nobena odločitev o sankcijah, ter dodali, da želi Unija ukrepati čim prej in da je to odvisno od razmer v državi. Niso želeli povedati, kakšne so možnosti sankcij, pojasnili so le, da bo potrebno še nadaljnje delo za njihovo opredelitev, ki je odvisno od razvoja dogodkov. Poleg tega so izpostavili, da bi javno napovedovanje sankcij ogrozilo njihovo učinkovitost. EU je sicer doslej uveljavljala sankcije v obliki zamrznitve premoženja in prepovedi potovanja v države članice.

Prav tako je EU spet ostro obsodila in obžalovala nasilje nad protestniki, zaradi katerega je umrlo na stotine civilistov. "Takšne množične kršitve človekovih pravic so nesprejemljive," je  Ashtonova poudarila v imenu vseh. Poleg tega je podprla poziv k transparentni, verodostojni in neodvisni preiskavi dogodkov v Libiji ter posebno zasedanje Sveta ZN za človekove pravice ta petek.

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je poudaril, da "grozljivo" nasilje nad protestniki ne sme ostati brez posledic.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je francoske zunanje ministrstvo pozval, naj v okviru EU predlaga uvedbo sankcij, kot sta prepoved vstopa v EU za vse, ki so sodelovali pri nasilnem zatrtju protestov, ter zamrznitev njihovega premoženja. Poleg tega je predlagal, da se preuči možnost ukinitve gospodarskih, trgovinskih in finančnih stikov z Libijo. Poudaril je, da mednarodna skupnost ne more ostati le opazovalec ob teh množičnih kršitvah človekovih pravic.

Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je ocenil, da bodo sankcije "neizbežne", če bo libijski režim še naprej nasilno zatiral proteste. Kot je dodal, je glede tega v EU precejšnje soglasje.

Pomočnik britanskega premierja Davida Camerona pa je dejal, da želi Velika Britanija "zapreti pipico" evropske pomoči bližnjevzhodnim državam. Kot je še poudaril, je politika pogojevanja evropske finančne pomoči z demokratičnimi spremembami, ki je delovala v vzhodnoevropskih državah, "v tej regiji popolnoma propadla". Evropsko pomoč so doslej prejemali Egipt, Tunizija, Libija, Maroko, Alžirija, Izrael, Jordanija, Libanon in Sirija.

Danes se je vendarle odzval tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki je strogo obsodil nasilje v Libiji in povedal, da ZDA sodelujejo z Združenimi narodi pri pregledovanju različnih možnosti in sankcij. Na ljudeh je, da izberejo svojega vodjo, je še menil Obama.

Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je obsodila nasilje in pozvala ameriške državljane, naj čim prej zapustijo državo.

Afriška unija je sporočila, da obsoja “neprimerno uporabo sile proti civilistom" in izrazila sožalje ob izgubi življenj.

Človekoljubna organizacija Amnesty International je Obami in tudi ameriškemu predstavniku v ZN poslala peticijo ter poziv k čimprejšnjemu ukrepanju. “Voditelj Gadafi je očitno pripravljen ubiti neomejeno število ljudi, da bi ostal na oblasti! Mednarodna skupnost mora ukrepati zdaj in ustaviti prelivanje krvi,” so zapisali.

O dogajanju tudi naš odbor za zunanjo politiko

Uporabo vsake sile, kršitev človekovih pravic in mednarodnega prava nad protestniki v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu pa so obsodili tudi na našem odboru DZ za zunanjo politiko (OZP). Vlado so pozvali, naj stori vse, kar je v njeni moči, da slovenske državljane na območju konfliktov zaščiti. Hkrati od nje pričakujejo tudi zaščito gospodarskih interesov v Libiji in Severni Afriki.

Je pa odbor vladi priporočil, naj v svojih zunanjepolitičnih aktivnostih večjo pozornost nameni državam, ki temeljijo na demokratičnih standardih in spoštovanju človekovih pravic. Več poslancev je bilo namreč v razpravi kritičnih do vlade. "Slovenija je znova stavila na napačnega konja," je menil Branko Grims (SDS).

SDS za prepoved letenja vojaških letal

V stranki SDS so vlado pozvali, naj se aktivno vključi v prizadevanja EU in ZN za zaščito življenj v Libiji. Slovenija naj v pristojnih organih EU in ZN predlaga, da se poleg sankcij proti Libiji z resolucijo VS ZN nemudoma uvede prepoved letenja za vsa libijska vojaška letala v libijskem zračnem prostoru ter zagotovi sile, ki jo bodo nadzorovale.

Stranka v javnem pozivu vladi poudarja, da dolgotrajna razprava o sankcijah ne bo prinesla nobene dejanske zaščite nedolžnemu civilnemu prebivalstvu, medtem ko lahko uvedba cone prepovedi letenja, kot je bila s sklepom VS ZN po letu 1991 uvedena za del iraškega zračnega prostora, prepreči uporabo letalstva proti prebivalstvu ter reši veliko človeških življenj.

Ukrepanje je potrebno takoj. Slovenija, ki si prizadeva za nestalno članstvo v VS ZN, pa mora biti aktivna pri iskanju rešitev za mir in stabilnost v mediteranskem prostoru, ki mu zaradi našega pomorskega statusa pripadamo, so še poudarili.