Na četrtih neposrednih volitvah predsednika države od osamosvojitve Hrvaške bo sodelovalo 13 kandidatov, ki so zbrali z zakonom predpisanih deset tisoč podpisov volivcev. Državna volilna komisija je prijavljene kandidature in kandidate - ti so skupaj zbrali kar pol milijona podpisov - tudi uradno potrdila. Predvolilna kampanja bo trajala do 31. decembra opolnoči, ko se bo pričel predvolilni molk, same volitve pa bodo potekale 2. januarja prihodnje leto.
Mesić in Kosorjeva najresnejša kandidata
V tekmi za naslednjega hrvaškega predsednika sta najresnejša kandidata sedanji predsednik Stipe Mesić in kandidatka vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) Jadranka Kosor. Sledijo jima kandidatka Hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS) Đurđa Adlešić, kandidat, ki ga podpira Hrvaška stranka prava (HSP), Slaven Letica, kandidata zunajparlamentarnih strank Hrvaški blok (HB) in Hrvaške krščansko-demokratske unije (HKDU) Ivič Pašalić in Anto Kovačević, nekdanji selektor hrvaške nogometne reprezentance Miroslav Čiro Blažević, odvetnica iz Splita Doris Košta, nekdanji sporni poslanec v saboru Ljubo Česić-Rojs, povratnik iz ZDA Boris Mikšić ter trije, širši javnosti zaenkrat neznani kandidati, Mladen Kešer, Miroslav Rajh in Tomislav Petrak.
Med kandidati prvič tri ženske
Letošnja predsedniška kampanja bo v marsičem nekaj posebnega. Za predsedniški položaj se bo borilo doslej rekordno število kandidatov (13), med njimi prvič tudi tri ženske, kar je delež, ki približno odraža zastopanost žensk v hrvaškem političnem življenju. Na prvih neposrednih hrvaških predsedniških volitvah leta 1992 je sodelovalo osem kandidatov, pet let kasneje trije, medtem ko je bilo na prejšnjih volitvah leta 2000 devet kandidatov. Predvolilna kampanja bo tokrat najkrajša, trajala bo manj kot dva tedna, celotni stroški zanjo pa bodo po podatkih hrvaškega tednika Nacional presegli deset milijonov kun.
Poleg rekordnega števila kandidatov je rekordna tudi podpora, ki jo - glede na rezultate javnomnenjskih raziskav v času pred volitvami - uživa sedanji predsednik Stipe Mesić. Kot poudarjajo hrvaški politični analitiki, je takšno podporo pred prvim krogom volitev užival le še prvi hrvaški predsednik Franjo Tuđman, ki pa nikoli ni imel toliko protikandidatov. Najnovejša raziskava javnega mnenja, ki jo je objavil reški časnik Novi list, je pokazala, da Mesića podpira 45,4 odstotka vprašanih, medtem ko so ankete v dnevih pred tem pokazale podporo celo nad 50 odstotki. Podpora Jadranki Kosor, po splošnem prepričanju tako širše javnosti kot tudi analitikov Mesićevi edini resni tekmici, je po podatkih ankete Novega lista 11,1-odstotna, glede na nekatere druge javnomnenjske raziskave pa je največ 20-odstotna.
Razmerje med koalicijo in opozicijo
Po mnenju političnih opazovalcev bodo predsedniške volitve obenem tudi pokazatelj trenutnih razmerij moči med vladno koalicijo in opozicijo na Hrvaškem, saj sta glavna nasprotnika predstavnica vladajoče HDZ Kosorjeva in neodvisni kandidat Mesić, ki ga pri njegovem poskusu ponovne izvolitve podpira osem opozicijskih parlamentarnih strank..
Čeprav sta glavna favorita predsedniških volitev neformalno kampanjo začela že pred nekaj tedni, so njuni predstavniki sporočili, da bo Stipe Mesić uradni del svoje predvolilne kampanje začel danes v dalmatinskem mestu Vrgorac, Jadranka Kosor pa bo v bitko za prvo hrvaško predsednico stopila v Slavoniji.
