Ponujene so štiri možnosti imena: Evropska skupnost ali unija, Združene države Evrope ali kar Združena Evropa. Prebivalci držav članic naj bi skladno s predlogom imeli tudi dvojno državljanstvo, nacionalno in evropsko. Natančno naj bi ustava opredelila tudi vse pristojnosti unije, EU opredelila za enotno pravno osebnost, redefinirala vlogo in pristojnosti posameznih institucij ter pri tem vzpostavila predsednika sveta EU in kongres evropskih ljudstev.
Država bi lahko prostovoljno izstopila iz skupnosti
Podani predlogi v prvem osnutku ustavne pogodbe še niso razdelani, temveč večinoma le našteti. Nekoliko bolj izčrpne pa so določbe, ki govorijo o članstvu v uniji, kjer so podani tudi predlogi o začasnem suspendiranju članstva v EU, če članica ne spoštuje načel in vrednot unije, kot omenjeno, pa je podana tudi možnost prostovoljnega izstopa iz povezave. Na kakšen način, v osnutku sicer ni zapisano. V drugem delu ustavne pogodbe naj bi bile skladno s prvim osnutkom, zapisanem na 18 straneh, opredeljene unijine politike in njihovo izvajanje.
Konvencija o prihodnosti EU bo za sprejem morala besedilo nove pogodbe potrditi soglasno, vendar to še ne bo pomenilo dokončne potrditve. Zadnjo besedo bodo namreč imele države članice EU na prihodnji medvladni konferenci, ki bo predvidoma v letu 2004.
Manjše države proti ukinitvi rotirajočega predsedstva
Majhne evropske države so najbolj kritično nastopile do ideje o ukinitvi sistema rotirajočega predsedovanja EU in uvedbi stalnega predsednika ministrskega sveta, kjer so sicer zastopane vse države članice. Predsednik konvencije Giscard d'Estaing je izrazil prepričanje, da sedanji sistem polletne menjave na čelu unije v povezavi s 27 članicami ne bo ne konstruktiven ne realističen. Dve od treh osrednjih institucij, Evropska komisija in parlament, imata stalnega predsednika, in zato ni razloga, da ga ne bi imela še tretja, je še dejal.
Sedanji sistem morda res ni najboljši, toda rešitev se skriva prav v njegovem izboljšanju in ne ukinitvi, pa je menil slovenski član konvencije in tudi njenega predsedstva Lojze Peterle. Manjše države so se v preteklosti tudi izkazale za boljše predsedujoče kot velike, ki so se preveč poistovetile z nacionalnimi interesi, je še opozoril.
Predlog sicer močno zagovarjajo tri velike članice unije, Francija, Velika Britanija in Španija, nedavno pa je del svojih pomislekov opustila celo Nemčija.
Konvencija naj bi svoje delo končala sredi leta 2003
Konvencija razprave o osnutku evropske ustave sicer še ni zaključila in se bo k njej vrnila na prihodnjem zasedanju v začetku novembra. Po pričakovanjih predsednika Giscarda d'Estainga naj bi vse do konca leta pravzaprav trajalo obodbje razmisleka o njej, nato pa bo v začetku prihodnjega leta pripravljen nov, precej konkretnejši osnutek pogodbe, ki bo bolj podoben njeni končni različici, z oblikovanjem katere bo konvencija do junija 2003 tudi sklenila svoje delo.
S samo uvodno razpravo pa je bil Giscard d'Estaing danes zelo zadovoljen, saj je v njej videl "široko podporo" za nekatere temeljne ideje, kot so vzpostavitev povezave kot enotne pravne osebnosti z eno ustavno strukturo. Široko podporo je doživel tudi načrt, da nova ustavna pogodba, ki "bo veljala za prihodnjih 20 do 50 let", nadomesti vse prejšnje temeljne unijine pogodbe, je dejal. "Pogledi so resda različni, toda premikamo se naprej. Pri tem ne delimo moči, temveč se pogovarjamo o funkcijah unije," je še poudaril.
O načinu ratifikacije, ki si ga za pogodbo želi, pa je bil predsednik konvencije danes še nekonkreten. Čeprav podpiram idejo o eni evropski konstituenci, pa ne verjamem, da bi bilo politično in pravno realno pričakovati njeno potrditev z referendumom, je dejal. Bolj realno je, da bo pogodba v vsaki članici ratificirana skladno z nacionalno zakonodajo, je poudaril Giscard d'Estaing.
