Ostri odzivi na fašistični izpad predsednika Evropskega parlamenta

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani se je danes ob začetku plenarnega zasedanja v Strasbourgu opravičil za izjave na nedeljski slovesnosti v Bazovici, s katerimi je povzročil razburjenje v Sloveniji in na Hrvaškem. Dejal je, da je želel posredovati sporočilo miru, in izrazil obžalovanje, če so bile njegove izjave napačno razumljene.

Fašistični izpad predsednika Evropskega parlamenta

V nedeljo je pri spomeniku žrtvam povojnih pobojev v bližini Bazovice pri Trstu namreč potekala slovesnost ob dnevu spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Udeležila sta se je tudi italijanski notranji minister Matteo Salvini in predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani.

Tajani je ob robu dogodka novinarjem dejal, da je tiste, ki zanikajo pojav fojb in eksodusa, premagala zgodovina in kdor zanika ta pojav, je sostorilec tistega, kar se je zgodilo. Dan spomina je italijanski parlament uzakonil leta 2004, žrtve fojb in eksodusa so bile do takrat pozabljene, je dejal. 

"Tu je na tisoče nedolžnih žrtev, ki so jih ubili zato, ker so bili Italijani," je dejal Tajani, žrtve pobojev pa označil za "žrtve vojne in protiitalijanskega sovraštva, ki so jih ubili vojaki z rdečo zvezdo na kapi samo zato, ker niso spustili italijanske zastave".

Tajani je poudaril, da bo kot Italijan, patriot in predsednik Evropskega parlamenta storil vse, da pritegne pozornost Bruslja na te dogodke. "Na naslednjem zasedanju v Evropskem parlamentu bom spomnil na tragedijo teh dežel in bazoviške fojbe, tako da bodo vsi vedeli, kaj se je tu zgodilo," je dejal. 

Toda zaradi njegovega vzklika, s katerim je zaključil govor: "Živel Trst, živela italijanska Istra, živela italijanska Dalmacija!", mnogi opozarjajo, da je šel predaleč in da si kot predsednik tako pomembne evropske institucije takšne politične drže ne bi smel privoščiti.

Poudaril je, da je hotel spomniti na tisoče žrtev ene hujših tragedij v prejšnjem stoletju, predvsem italijanskih, pa tudi hrvaških in slovenskih. To, da je bilo več tisoč ljudi vrženih v kraška brezna, je zgodovinsko dejstvo, na katerega spominja slovesnost v Bazovici. "V svoji izjavi sem želel izpostaviti mir in spravo med italijanskim, hrvaškim in slovenskim narodom in njihov prispevek k evropskemu projektu," je poudaril.

Dejal je še, da se omemba italijanske Dalmacije in Istre ni nanašala na geografska območja, temveč je govoril o optantih iz Istre in Dalmacije, ki govorijo italijanski jezik, ter njihovih potomcih, med katerimi jih je bilo veliko na slovesnosti v Bazovici.

Šarec: Zgodovinski revizionizem brez primere

Na njegov izpad je v svojem tvitu opozoril tudi slovenski premier Marjan Šarec: "V soboto sem govoril o želji po potvarjanju zgodovine v Sloveniji. Enako se dogaja na italijanski strani meje. Žal s strani vidnih politikov, celo EU funkcionarjev. Zgodovinski revizionizem brez primere. Fašizem je bil dejstvo in imel je za cilj uničenje slovenskega naroda," je poudaril. 

Prvak opozicijske SDS Janez Janša pa je v odzivu na izjave premiera Šarca zatrdil, da "zgodovino potvarja on". "Je očiten primer, ko ena skrajnost hrani drugo. Fašizem je bil dejstvo, njegovi okrutni zločini razkrinkani. Mussolinija so Italijani sami obesili. Slovenski komunisti pa so v nekaj mesecih pobili več Slovencev kot fašisti v 20 letih," je poudaril.

Pahor izrazil zaskrbljenost

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v zvezi z italijanskim obeleževanjem dneva spomina pisal predsedniku Italijanske republike Sergiu Mattarelli.  Izrazil je zaskrbljenost  v zvezi z nesprejemljivimi izjavami visokih predstavnikov Italijanske republike ob dnevu spomina na žrtve fojb, ki želijo ustvariti vtis, da je šlo pri fojbah za etnično čiščenje: "Ni prvič, da iz italijanske državne ravni slišimo zgodovinske ocene in politična stališča, ki med Slovenci vzbujajo ogorčenje in zaskrbljenost. Vendar se mi zdi pomembno opozoriti, da se prvič na slabše spreminja evropski kontekst sožitja in enotnosti, v katerem postajajo take ocene in stališča še posebej zaskrbljujoča."

Kot je dodal Pahor, je čas pred drugo svetovno vojno, med njo in neposredno po njej tragičen čas 20. stoletja: "Močno je prizadel tudi slovensko italijanske odnose, fašizem neposredno Primorce. Zato smo v Sloveniji v luči vseevropske sprave in skupne evropske prihodnosti leta 2000 pozdravili sprejem končnega poročila o slovensko-italijanskih odnosih 1880-1956, ki ga je pripravila mešana slovensko-italijanska zgodovinsko-kulturna komisija."

Z obžalovanjem ugotavljam, da so ugotovitve te skupne, slovensko-italijanske zgodovinske komisije v Italiji še vedno preslišane in neupoštevane, je dodal. Italijanskega predsednika je pozval: " V upanju, da bo tudi Italija sprejela in upoštevala ugotovitve mešane zgodovinske komisije, da bodo v naših dvostranskih in evropskih odnosih prevladale vrednote, ki nas povezujejo in da bomo vsem našim otrokom zapustili miren, varen in skupen evropski dom, vas lepo pozdravljam in sporočam izraze mojega globokega spoštovanja."

Na MZZ zaskrbljeni zaradi revizionizma na slovesnosti v Bazovici

Zunanje ministrstvo je danes v izjavi za javnost opozorilo, da je v nedeljo ob italijanskem "obeleževanju dneva spomina" prišlo do "poskusov enostranske in selektivne interpretacije zgodovinskih dogodkov na obmejnem prostoru Slovenije in Italije", ki niso v duhu evropskih vrednot. Na MZZ so zaradi zgodovinskega revizionizma izrazili zaskrbljenost.

Zunanje ministrstvo v izjavi za javnost sicer ni izpostavilo nobenega posebnega dogodka ali govorca v nedeljskem obeleževanju italijanskega dneva spomina, je pa poudarilo "pomen spoštovanja spomina na tragične dogodke vojnega in povojnega obdobja". "Poklon žrtvam je temeljno civilizacijsko dejanje, ki je neločljivo povezano z vrednotami sprave in sožitja med narodi. Na teh vrednotah temelji tudi Evropska unija, ki je nastala s ciljem, da se nikoli več ne ponovijo strahote obeh svetovnih vojn in totalitarnih režimov 20. stoletja," so zapisali na MZZ in poudarili, da so "izjave v smeri zgodovinskega revizionizma, v nasprotju s temeljnimi načeli evropske ureditve, določenimi s Helsinško sklepno listino o varnosti in sodelovanju v Evropi".

Zunanje ministrstvo je poudarilo tudi, da bi moralo biti ustrezno izhodišče za razumevanje dogodkov vojnega in povojnega obdobja skupno poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije Slovensko-italijanski odnosi 1880-1956 iz leta 2000.

Fajonova pisala Tajaniju

Ostro so se odzvali tudi nekateri slovenski in evropski poslanci. Evropska poslanka Tanja Fajon je napovedala, da bo od Tajanija zahtevala pojasnila na naslednjem zasedanju EU parlamenta. "Predsednik EP je zadnji, ki si lahko provošči, da nastopa z jezikom revizionizma zgodovine," je bila jasna Tanja Fajon. Dodala je, da v Italiji več ne zastopa interesov institucije, ki jo vodi. 

Fajonova je danes Tajaniju poslala tudi pismo, v katerem je izrazila zaskrbljenost glede uporabe jezika revizionizma, ki si ga je privoščil v včerajšnjem govoru. "Nedopustno je, da si predsednik Evropskega parlamenta, ki je svojo kampanjo gradil ravno na sloganu "predsednik vseh državljanov EU", dovoli potvarjanje zgodovine in neupoštevanje vseh njenih aspektov. Žalosti me, da je v očeh predsednika Tajanija potreba po prebujanju italijanskega patriotizma večja in pomembnejša od zgodovinskih dejstev," je zapisala Fajonova.

Evropski poslanec Ivo Vajgl (Alde/DeSUS) pa je sporočil, da "izjave Tajanija in Salvinija pomenijo nesramen izziv resnici in dokončno obračanje hrbta načelom sprave in dobrega sosedstva, na katerih temelji postnacistična in postfašistična Evropa".

Vajgl je sicer že prejšnji teden Tajaniju pisal zaradi razstave z naslovom Vzhodna meja v prostorih Evropskega parlamenta, ki naj bi spomnila na italijanske žrtve med- in povojnega nasilja, ne pa tudi na žrtve fašizma. Izrazil je ogorčenje nad razstavo, ki jo je pripravilo Nacionalno združenje Furlanija-Julijska krajina in Dalmacija v sodelovanju z anonimnim članom Evropskega parlamenta.

Odzivi strank

Slovenski Socialni demokrati ostro obsojajo izjave predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija, ki jih je ta povedal v Bazovici: "Zaradi izjav, ki so povsem nedopustne za predsednika Evropskega parlamenta, ga preko naše evropske poslanke in podpredsednice Skupine S&D v Evropskem parlamentu Tanje Fajon pozivamo k odstopu, saj je izgubil vso verodostojnost za vodenje tako pomembne institucije v Evropi."

Na Twitterju sta izjave v Bazovici in širjenje fašizma v Italiji ostro obsodila tudi predsednik DZ Dejan Židan in predsednika odbora za zunanjo politiko v DZ Matjaž Nemec, oba iz SD. 

Da je šel predaleč, pa je opozoril tudi profesor in nekdanji minister Igor Lukšič. Dodal je, da ne gre za nepoznavanje zgodovine, pač pa za "izkazovanje nedopustne politične drže". "To je veliko huje od sovražnega govora," je poudaril Lukšič. 

Na nedeljske izjave so se ostro odzvali tudi v stranki Levica, kjer so zapisali, da "gre za nevarno potvarjanje zgodovine in relativizacijo dogodkov fašističnega dvajsetletja (ventennio fascista), ki so močno in krvavo zaznamovali naše kraje".

Vlado so pozvali, da se ostro in neomajno javno postavi v bran pravicam italijanskih Slovencev, da nemudoma javno obsodi ponoven pojav mazaških akcij proti Slovencem v Italiji in s protestno noto na to opozori italijansko vlado. Pozvali so jo še, naj javno obsodi revizionizem in relativizacijo zgodovinskih dogodkov, predvsem v oziru na govora Salvinija in Tajanija ob dnevu spomina ter na to opozori italijansko vlado s protestno noto.

Izjava Tajanija je škandalozna in obsojanja vredna, sicer bo jutri nekdo brez težav rekel: "Živela italijanska Goriška" ali "živel italijanski Kras." Provokacija. Si predstavljate odzive, če bi kakšen slovenski politik na neki proslavi na Krasu izjavil živel slovenski Trst?, pa je tvitnil Jernej Vrtovec iz NSi. 

Tajani je pred prihodom v Bazovico položil venec tudi k breznu Bršljanovca pri kraju Opčine pri Trstu. V njem so sicer povečini nemški vojaki, padli v zadnjih dneh bojev za Opčine in Trst.

Na Hrvaškem ostri odzivi na izjave Tajanija

Tudi na Hrvaškem so danes ostro kritizirali izjave predsednika Evropskega parlamenta. 

Hrvaški premier Andrej Plenković je ostro obsodil Tajanijevo izjavo. Potrdil je, da sta danes s predsednikom Evropskega parlamenta govorila po telefonu. Kot je dejal, mu je povedal, da je bila njegova izjava napačna in neprimerna.

"Obsojam in zavračam njegovo izjavo, ki v določenih delih naznanja teritorialne zahteve in revizionizem. Hrvaška vlada in HDZ temu najbolj ostro nasprotujeta", je povedal Plenković novinarjem pred začetkom seje predsedstva in nacionalnega sveta HDZ.

Plenković je dejal, da zahtevajo pojasnilo izjave, ki ga je presenetila, glede na njegove dosedanje tudi osebno zelo dobre odnose s Tajanijem. Poudaril je, da so izjave nesprejemljive ne glede na možni kontekst, da je Tajani nagovarjal predvsem potomce ezulov in svojce žrtev fojb. Prav tako meni, da so ostri odzivi na Hrvaškem upravičeni.

Salvini: Eni in drugi so zločinci

Italijanski notranji minister ter vodja Lige Salvini pa je preko Twitterja sporočil, da je prišel v Bazovico, da bi počastil žrtev tisoče rojakov, ki so jih komunisti mučili, pobili in večkrat še žive vrgli v brezna. "Kaj je bila njihova krivda? To, da so bili Italijani. Kdor zanika, dvakrat ubije. Mi ne pozabimo," je še zapisal.

Na slovesnosti pa je Salvini med drugim dejal, da so otroci, umrli v fojbah, in tisti, umrli v nacističnem taborišču Auschwitz, enaki: "Ne obstajajo mučenci kategorije A in B," je dejal Salvini in dodal: "Ne obstaja nekakšen ampak za Auschwitz in nekakšen ampak v Bazovici. Eni in drugi so zločinci."

Novinarji so ob robu dogodka ministra vprašali, če gre od Slovenije in Hrvaške pričakovati uradno opravičilo za to, kar se je zgodilo po drugi svetovni vojni glede fojb in eksodusa. "Kot notranji minister sodelujem s kolegi z druge strani meje glede aktualnih vprašanj. Če želi kdo poleg sedanjosti kaj povedati tudi o preteklosti, prav, ampak silil ne bom nikogar," je odgovoril Salvini.

'Obujanje tovrstnih simbolov in idej kjerkoli po Evropi je potrebno obsoditi in preganjati'

Sicer pa je na vse večje poveličevanje fašizma v Italiji opozoril tudi dogodek na slovenski osrednji kulturni praznik Prešernov dan. Ob kulturnem prazniku so namreč fašisti v Gorici na zid pred slovenskim višješolskim centrom Galilei nalepili šest desničarskih plakatov z gesli mladinske veje desničarskega gibanja CasaPound, nato pa so na ograjo zavoda izobesili transparent v počastitev žrtev fojb. Zamejski dijaki so na provokacije odgovorili s slovensko pesmijo.

Danes pa se je v znak podpore hitremu in odločnemu odzivu župana sosednje občine Gorica Rodolfa Ziberne odzval tudi župan Nove Gorice Klemen Miklavič.  "Župan Občine Gorica Rodolfo Ziberna je z obsodbo fašistične provokacije in zahtevo po preiskavi storilcev pokazal spoštljiv odnos do slovenske manjšine in obenem ostro obsodil to nizkotno dejanje. Cenim njegov odziv, saj to pomeni, da se tako na slovenski kot italijanski strani želimo odločno upreti oživljanju duhov iz preteklosti," je zapisal Miklavič.  

Kot je poudaril novogoriški župan, je prihodnost v sodelovanju, soustvarjanju in bogatenju skupnega kulturnega prostora, ustvarjanju novih delovnih mest in ustvarjanju blaginje za vse. "Ponovno poudarjam, da je naša civilizacijska dolžnost, da zavračamo ideologije, ki so sprle evropske narode in ki so v 20. stoletju pripeljale do tragičnega sosledja krivic. Obujanje tovrstnih simbolov in temačnih idej kjerkoli po Evropi je potrebno obsoditi in preganjati. Tudi zato smo se odločili, da Nova Gorica za Evropsko prestolnico kulture 2025 kandidira v sodelovanju z Gorico, saj nas prav različnost bogati, spoštovanje drug drugega pa pomeni trdne temelje za uspešen razvoj skupnega goriškega prostora. Postavimo zgled kulturnega, gospodarskega in urbanističnega zlitja obmejnega somestja," je še zapisal Miklavič.