Katičeva: Hrvaški je dana velika prednost. To ni dobro in to ni prav

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je danes v govoru na varnostni konferenci v Münchnu ponovil, da morajo države Zahodnega Balkana urediti vsa mejna vprašanja, preden se bodo pridružile Evropski uniji. Pri tem je pripomnil, da trenutno "zelo trpi" zaradi mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško.

"Namesto da bi vprašanje rešili, preden sta Slovenija in Hrvaška vstopili v Evropsko unijo, se je to raje predalo mednarodnemu arbitražnemu sodišču. Sodišče je odločilo, ampak strani se ne moreta uskladiti, kako s to arbitražno razsodbo ravnati," je dejal in dodal, da tega ne želi doživeti še enkrat.

Ponovil je, da morajo države Zahodnega Balkana nujno urediti vse mejne spore, preden postanejo članice.

Kot je za TV Slovenija v Münchnu medtem menil nekdanji švedski zunanji minister Carl Bildt, je obveza Slovenije in Hrvaške do EU, da spoštujeta arbitražno razsodbo. "Mislim, da je edini logičen način za rešitev sprejetje arbitraže," je dodal Bildt, ki je bil švedski zunanji minister, ko sta Slovenija in Hrvaška leta 2009 v Stockholmu podpisali arbitražni sporazum.

Juncker, ki namerava konec februarja in marca obiskati Zahodni Balkan, je sicer ocenil, da se te države v tem trenutku še ne morejo pridružiti EU, vendar je pomembno, da ohranijo evropsko perspektivo. "Če bi se države Zahodnega Balkana oropalo evropske perspektive, bi lahko zelo hitro, skoraj čez noč, spet bili priča konfliktom," je opozoril.

Priznal je, da je to zelo zapletena in občutljiva regija, za katero je odgovorna Evropa. Skupaj s širjenjem evropske perspektive pa mora EU na Zahodni Balkan izvažati tudi stabilnost, namesto da se "nestabilnost iz Zahodnega Balkana uvaža v Evropsko unijo".

Hrvaška zunanja ministrica: Spore je bolje prepustiti mednarodnim sodišče

Kot je danes na konferenci menila hrvaška zunanja ministrica Marija Burić Pejčinović, je spore o meji med državami jugovzhodne Evrope, ki jih ne bi bilo mogoče rešiti dvostransko, bolje prepustiti mednarodnim sodiščem kot pa arbitraži.

Ministrica je poudarila, da Hrvaška želi nerešene mejne spore rešiti neodvisno od procesa pristopanja držav k uniji. "Če se ta proces vodi v dobri veri, potem je to mogoče doseči prek dvostranskega pogovora. Kjer to ni mogoče, bi bilo po naših izkušnjah bolje iti na stalna sodišča, mednarodno (meddržavno) sodišče v Haagu ali mednarodno sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu," je dejala.

"Stalna sodišča imajo več izkušenj in lahko smo gotovi, da bosta obe strani lahko sprejeli take odločitve," je dodala.

Katičeva: Stališče Evropske komisije glede Zahodnega Balkana daje prednost Hrvaški

Evropska komisija s stališčem glede širitve na Zahodni Balkan v pogajanjih z drugimi državami glede določitve mej daje izredno veliko prednost Hrvaški, je menila obrambna ministrica Andreja Katič, ki se je udeležila konference. Predsednik komisije je tam ponovil, da morajo države pred pridružitvijo urediti vsa mejna vprašanja.

"Glede na to, da je stališče Evropske komisije, da pridružitev ne bo šla naprej, če meje ne bodo urejene - neurejene pa so meje s Hrvaško - je dana velikaprednost Hrvaški. To ni dobro in ni prav," je dejala Katičeva, ki poudarja podporo Slovenije pridružitvi ostalih držav Zahodnega Balkana uniji.

Katičeva poudarja, da Juncker ni izhajal iz pravega stališča, češ da so problemi samo pri implementaciji. Težava je v tem, da Hrvaška ne spoštuje in ne priznava odločitve arbitražnega sodišča, je poudarila.