Predsednica na hrvaških družbenih omrežjih sprožila afero 'jogurt'

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je v pogovoru za avtrijski časopis Kleine Zeitung navedla kup neosnovanih in populističnih izjav, trdijo njeni kritiki, medtem pa družbena omrežja prekipevajo na račun šal v povezavi z jogurti. Okronali so jo celo za začetnico novega pojma "jogurt-domoljubje".

Kritiki ovrgli izjavo, da so se Hrvati v Jugoslaviji bali izraziti svoje poreklo

Njene navedbe o migracijah in Jugoslaviji so s konkretnimi številkami ovrgli na portalu faktograf.hr. Najprej so se lotili njene izjave o tem, da je bilo Hrvatom v času Jugoslavije prepovedano izraziti svoje poreklo. "Namesto, da rečemo 'Sem Hrvat', smo morali reči 'Sem iz Hrvaške'. Kdor bi izrazil svoj nacionalni ponos, mu je grozil zapor," je dejala v intervjuju Grabar-Kitarovičeva.

Da to ne drži, pričajo popisi prebivalstva v Jugoslaviji, v katerih se je vsako desetletje več ljudi izreklo za Hrvate. Od leta 1948 do leta 1981 je tako delež tistih, ki so se pred državno oblastjo opredelili za Hrvate narasel iz 3,78 milijona na 4,2 milijona ljudi, Hrvati pa so bili ves čas obstoja Jugoslavije drugi narod po zastopanosti. Na portalu so našli tudi poročni list Josipa Broza Tita iz leta 1952, na katerem je označeno, da se je opredelil za Hrvata.

V izjavah o migracijah uporabila posplošene floskule

Predsednica naše južne sosede se je dotaknila tudi aktualnega vprašanja migracij in ocenila, da je bila Evropa preveč naivna, da je dovolila prihod 1,2 milijona ljudi, večinoma mladih moških, medtem ko naj bi žene in otroci ostali doma.

Podatki Združenih narodov večino njenih besed o migrantih postavljajo na laž. Nemčija je namreč edina evropska država med desetimi na svetu, v katerih živi največ migrantov. Nemški zvezni center za politično izobraževanje beleži, da se je odstotek žensk med iskalci azila gibal od 31 odstotkov leta 2015 in 43 odstotkov v letošnjem letu, medtem ko je bilo mladoletnikov do 15. leta starosti leta 2015 26 odstotkov in letos 43 odstotkov.

Grabar-Kitarovićeva je tudi dejala, da Evropa ne more nositi bremena bede celotnega sveta. Po podatkih agencije Združenih narodov za begunce trenutno po svetu živi 68,5 milijona beguncev, od teh jih kar 85 odstotkov živi v državah v razvoju in ne v EU ali ZDA. V Libanonu je vsaka šesta oseba begunec, v Jordaniji vsaka 13 in v Turčiji vsaka 23. V EU z več kot pol milijarde prebivalcev 1,2 miljona, o katerih govori Grabar-Kitarovićeva ne predstavlja tako dramatičnega števila. Po njenih trditvah tako Evropa ni sposobna sprejeti enega begunca na 500 prebivalcev, še piše faktograf.hr.

Tarča posmeha na družbenih omrežjih zaradi izjave o jogurtu v Jugoslaviji

Največ pozornosti pa je pritegnila njena izjava o jogurtu. Hrvaška predsednica je namreč dejala, da je otroštvo preživela v komunizmu in da si je med drugim želela imeti možnost v trgovini izbirati med različnimi vrstami jogurta. Pri faktograf.hr so izbrskali, da je časopis Mlekarstvo leta 1975 objavil oceno izdelkov iz mleka in pri tem navedel kar 85 različnih vrst jogurtov, kefirov in kislega mleka. Zgodovinar Igor Duda je sicer ne izključuje možnosti, da je Grabar-Kitarovićeva govorila o obdobju pomanjkanja v začetku 80. let, ki se je po različnih področjih občutilo različno.

Pravi hit pa je jogurt postal na družbenih omrežjih. Nekateri so predsednico na Twitterju oblekli v barve jogurta, drugi so na jo označili za začetnico novega izraza jogurt-domoljubje.

Spomnili pa so se tudi slavja v hrvaški slačilnici na letošnjem svetovnem nogometnem prvenstvu, na katerem je hrvaška predsednica požela ogromno pozornosti.

Nekdo je objavil staro fotografijo nasmejane mlade Kolinde, ki sedi na traktorju in ob tem zapisal: "bogatašica na traktorju, ki je molzla kravo, ni pa mogla kupiti sadnega jogurta, ker je živela za železno zaveso v komunistični Jugoslaviji!".