Kot prednostni nalogi Skopja je Robertson izpostavil izvedbo amnestije in sprejem ustavnih dopolnil.
"Obstaja velika, realna nevarnost vnovičnega izbruha nasilja tri mesece po podpisu sporazuma, ki je Osvobodilno narodno vojsko (ONV) prepričal k izročitvi orožja," je poudaril Robertson. Ob tem je opozoril, da z začetkom uresničevanja mirovnega sporazuma, ki je bil določen za konec septembra, zamujajo že šest tednov.
Robertson je po pogovorih z makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim, premierom Ljubčom Georgievskim in drugimi člani vlade ter voditelji glavnih političnih strank na tretjem obisku v Skopju v treh mesecih kot prednostni nalogi Makedonije po poročanju svetovnih agencij izpostavil izvedbo amnestijo ob dodelavi njenih tehničnih podrobnosti, pa tudi sprejem ustavnih dopolnil. "Na vseh straneh je, da uresničijo, kar so obljubile, če želijo doseči trajni mir v državi," je dodal.
Za začetek uresničevanja mirovnega sporazuma, ki so ga vodilne makedonske in albanske stranke podpisale 13. avgusta, mora sobranje sprejeti 15 ustavnih dopolnil. Po prvotnih zapletih, tudi zaradi zahtev albanskih poslancev po skupni obravnavi in skupnem glasovanju o vseh 15 dopolnilih, je sobranje minuli teden le začelo razpravo. Poslanci obravnavajo amandmaje posamično, na koncu pa naj bi se o njih izjasnili v paketu. Razprava ne poteka z želenim tempom, saj so se pokazala nesoglasja glede predloga besedila preambule ustave, v kateri naj bi bilo po zadnjem predlogu zapisano, da je Makedonija država "državljanov Republike Makedonije, makedonskega naroda, kot tudi državljanov, ki živijo znotraj njenih meja, ki so pripadniki albanskega, turškega, vlaškega, srbskega, romskega naroda in drugih". Ena od dveh albanskih vladnih strank, Stranka demokratičnega napredka (PDP), je napovedala, da bo glasovala proti paketu sprememb, ker se ne strinja z besedilom preambule. Poleg PDP, ki ima v parlamentu deset poslancev, predlogu besedila nasprotuje tudi več manjših makedonskih nacionalističnih strank.
Po poročanju makedonske tiskovne agencije MIA je predsednik parlamenta Stojan Andov po pogovorih z Robertsonom kljub temu izrazil pričakovanje, da bo sobranje ustavna dopolnila sprejel do petka. Glasovanje o amandmajih naj bi namreč izvedli 8. ali 9. novembra, medtem ko naj bi spremembe ustave, če bosta amandmaje podprli najmanj dve tretjini od 120 poslancev, razglasili do 12. novembra. Andov je tudi ponovil stališče, da je pogoj za sprejetje ustravnih dopolnil ta, da bodo dobila podporo dveh tretjin albanskih poslancev. To je pojasnil s tem, da dopolnila sprejemajo na zahtevo Albancev v Makedoniji.
Makedonska vlada je 9. oktobra sprejela izjavo o amnestiji za albanske skrajneže, pripadnike nekdanje ONV, ki jo je predlagal predsednik Boris Trajkovski, vendar dlje od izrazov zavezanosti pomilostitvi še ni prišlo. Pomilostitev bi veljala za vse, ki so prostovoljno izročili orožje, razen za tiste, ki so zagrešili vojne zločine in so pod pristojnostjo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. V operaciji Nujna žetev so sicer uporniki vojakom zveze NATO predali več kot 4000 kosov orožja. Pravosodni minister Ixhet Mehmeti je po pogovoru z Robertsonom dejal, da so govorili o rešitvi vprašanja amnestije s sprejemom posebnega zakona, pa tudi z drugimi pravnimi sredstvi, vključno z zakonsko obvezujočo predsedniško amenstijo, ki bi albanskim upornikom zagotavljala imuniteto pred sodnim pregonom.
