Predčasne volitve?

Turško ustavno sodišče je razveljavilo prvi krog volitev predsednika republike, ki je v petek potekal v turškem parlamentu. Parlament naj bi predsedniške volitve spet opravil 3. maja. Turški premier Tayyip Erdogan pa je napovedal, da bo parlament zaprosil za razpis predčasnih volitev, ki bi bile ali 24. junija ali 1. julija. Dodal je še, da si njegova stranka AKP želi, da bi predsednika izbrali državljani in ne parlament. Zato namerava predlagati spremembo ustave.

Kot je sporočilo ustavno sodišče, število poslancev na petkovih volitvah ni bilo zadostno, da bi volitve lahko opravili v skladu s pravili. Kot je ugotovilo sodišče, bi moralo biti v 550-članskem parlamentu prisotnih najmanj 367 poslancev oziroma dve tretjini vseh, kolikor jih je tudi potrebnih za izvolitev novega predsednika države. V petek pa je bilo na volitvah prisotnih le 361 poslancev, medtem ko je opozicija volitve bojkotirala.

Glavna opozicijska Republikanska ljudska stranka (CHP) je tudi vložila pritožbo na ustavno sodišče, saj so bili v petek v parlamentu navzoči skoraj samo poslanci vladajoče islamistične Stranke za pravičnost in razvoj (AKP), ki ima 353 poslancev. AKP je sicer menila, da je za prvi krog glasovanja zadostna navzočnost tretjine, torej 184 poslancev, zato je izvedla volitve, na katerih je sedanji turški zunanji minister Abdullah Guel prejel 357 glasov.

To je bilo sicer manj od potrebne dvotretjinske podpore vseh poslancev, a so bili v AKP odločeni, da na ta način v sredo izvedejo tudi drugi krog volitev, v katerem je sicer še vedno potrebna dvotretjinska podpora, nato pa 9. maja še tretji krog, v katerem pa za izvolitev zadostuje že navadna večina glasov poslancev, torej 276. Ustavno sodišče jim je zdaj te načrte prekrižalo in prvi krog razveljavilo.

Položaj predsednika države je v Turčiji večinoma protokolaren, a ima predsednik pravico do veta na zakone in končno besedo pri imenovanju visokih vladnih predstavnikov. Pod sedanjim predsednikom Ahmetom Necdetom Sezerjem, zagovornikom laicizma, je ta funkcija postala simbol sekularizma, Guel pa na drugi strani velja za brezpogojnega podpornika vladi Recepa Tayyipa Erdogana, ki je v politiko vstopil kot islamist, danes pa se opredeljuje kot konservativni demokrat.

V opozicijski CHP menijo, da je predsedniški položaj še "zadnja trdnjava" sekularnosti, in APK obtožujejo, da se želi polastiti predsedniškega položaja, da bi uveljavila svoj skrivni islamistični načrt. O predsedniški kandidaturi je sicer pred napovedjo kandidature Guela razmišljal celo Erdogan, kar pa je v državi povzročilo veliko razburjenja in sprožilo množične proteste.