Predčasne volitve v Srbiji 11. maja

Srbska vlada se je znašla v hudi krizi, potem ko se je del ministrov na čelu s premierjem Vojislavom Koštunico zavzel za sprejetje resolucije, ki predvideva zamrznitev približevanja Srbije EU, če ta ne prizna njene ozemeljske celovitosti, kar pomeni Kosovo kot del Srbije. Ker se je večina ministrov, ki so bližje politiki srbskega predsednika Borisa Tadića, izrekla proti temu dokumentu, je Koštunica v soboto odstopil.

Kot je vlada zapisala v današnjem predlogu za razpustitev narodne skupščine, so na seji ugotovili, da "vlada nima več enotne in skupne politike, kar v skladu s 123. točko ustave Republike Srbije vladi onemogoča opravljanje njene temeljne ustavne funkcije sprejemanja in vodenja politike republike Srbije".

V nadaljevanju je vlada še zapisala, da "s ciljem vzpostavitve delujočih in stabilnih državnih ustanov" predlaga razpustitev narodne skupščine ter izvedbo predčasnih volitev 11. maja, na kateri bo v skladu z narodovo voljo izbrana nova vlada.

Srbski predsednik mora zdaj, kot določa ustava, v roku 72 ur v skladu z vladnim predlogom razpustiti parlament ali pa sporočiti, da zavrača omenjeni predlog. Ustava še določa, da predsednik ob razpustitvi parlamenta hkrati razpiše tudi nove volitve. Če bodo te 11. maja, bodo potekale hkrati z že razpisanimi lokalnimi in pokrajinskimi volitvami.

Po mnenju političnih analitikov bodo predčasne volitve tudi izrekanje o tem, kakšno prihodnost si želijo srbski volivci: ali vse bližje EU - v tem primeru naj bi večjo podporo dobila Tadićeva struja - ali pa v precejšnji mednarodni izolaciji - če bodo sledili nacionalistični struji.

Rupel: Pripravljeni smo pomagati

Evropska unija se zaveda, da bi "ob morebitni spremembi režima v Srbiji lahko prišlo do še večjih komplikacij, tako da smo nekoliko na trnih, pa vendarle odločeni, da poskušamo pomagati", se je vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel danes v Bruslju odzval na sobotni odstop predsednika srbske vlade Vojislava Koštunice.

"Všeč nam je, da je srbska vlada proevropska, po drugi strani vemo, da proces ni gotov, da zmage še ni, da igra še ni dobljena, niti v Srbiji niti v EU," je menil Rupel, predsedujoči zunanjim ministrom EU ob prihodu na zasedanje. "Mi si želimo, da bi proevropske sile v Srbiji napredovale," je poudaril. EU bo zato po njegovih besedah "poskušala narediti vse, da bomo predstavili alternative, možnosti, izbire, opcije našim srbskim prijateljem". "Seveda ne bo enostavno, ker se dogaja marsikaj in ker je marsikaj takšnega, kamor EU ne more posegati," je menil.

Srbija je pred izbiro med evropsko prihodnostjo in nacionalistično preteklostjo in želimo, da bi se odločila za evropsko usmeritev, je še pozval Rupel in današnje zasedanje označil za "enega lažjih in prijaznih". "Ponudbe EU Srbiji ostajajo v veljavi," je poudaril in dodal: "Najpomembneje pa je, da misija Unmik ostane na meji med Srbijo in Kosovom."

Podpis političnega sporazuma

O tem, kakšne so te možnosti, je minister dejal: "Gre za ponudbo Srbiji, ki smo jo že enkrat formulirali, ta ponudba je pripravljena za podpis." Gre za začasni politični sporazum, ki ga je EU januarja ponudila Srbiji v zameno za sporazum o stabilizaciji in pridruževanju.

Sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, ki je prvi korak države v čakalnici EU na poti k polnopravnemu članstvu v uniji, EU s Srbijo ne more podpisati zaradi nasprotovanja Nizozemske, ki zaradi svoje vloge v regiji v času pokola v Srebrenici svoj podpis pogojuje s prijetjem haaškega obtoženca Ratka Mladića. Z novimi volitvami v Srbiji "upamo, da bodo proevropske sile zmagale", je še menil Rupel.

"Bilo je nekaj spodbudnih znakov, javnomnenjske raziskave, demonstracije študentov, intelektualcev, mladih," je ocenil. "Iskreno, mislim, da za srbske prijatelje ni druge možnosti kot EU, kam pa naj gredo," je sklenil Rupel.

Priložnost za Srbijo

Nove parlamentarne volitve so "priložnost za Srbijo, da izbere pot naprej, in močno upam, da bo izbrala globok in trden odnos z EU", je danes ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov v Bruslju poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana.

"To je priložnost za Srbijo, da odločneje kot doslej izbere evropsko pot. Pomembno je poudariti: Evropa potrebuje Srbijo in Srbija potrebuje Evropo," je od prihodu na zasedanje poudaril tudi švedski zunanji minister Carl Bildt. Izbira poti v osamitev bi škodila gospodarstvu v Srbiji in celotni regiji, je opozoril.

Da imajo Srbi sedaj priložnost nove izbire, se je strinjal tudi vodja luksemburške diplomacije Jean Asselborn. "Izbrati morajo in upam, da bodo izbrali tako, da bodo podprli (srbskega predsednika Borisa) Tadića," je poudaril in dodal, da je "Tadić v zelo težki notranji situaciji".

Mandat vračamo narodu

EU se tudi zaveda, da je problem sever Kosova, je sicer danes ob prihodu še dejal Rupel. "Situacija na Kosovu je zdaj stabilna, boljša, kot so se nekateri bali," je poudaril. EU bo nadaljevala nameščanje misije Eulex, kar je po ministrovih besedah "zapleteno", a tam sta tudi Kfor in Unmik in sporazum vseh vpletenih sil, je pojasnil. O priznavanju neodvisnega Kosova pa je minister dejal, da je večina držav članic unije Kosovo priznala, glede preostalih pa je treba počakati in videti, kaj bo. "Ni me strah," je sklenil.

Koštunica je svoj odstop v soboto utemeljil s pojasnilom, da vlada nima enotne politike do Kosova, ki je 17. februarja razglasilo neodvisnost od Srbije. "Mandat vračamo srbskemu narodu," je dejal in napovedal, da bo v ponedeljek predsedniku Borisu Tadiću predlagal razpis izrednih parlamentarnih volitev za 11. maj.