Ultimat naj bi se iztekel jutri zjutraj ob 8. uri zjutraj po tamkajšnjem času, po nekaterih poročilih pa naj bi že potekali pogovori med visokimi vojaškimi predstavniki obeh strani. Lokalni poveljnik paštunskih protitalibanskih sil je sporočil, da so se privrženci Osame bin Ladna umaknili v zadnje oporišče v gorah Spin Ghar južno od Tore Bore blizu meje s Pakistanom.
Pakistan je zato v mejno pokrajino že napotil nove okrepitve, da bi preprečil vdor oziroma umik pripadnikov Al Kaide v Pakistan. V dveh dolinah v gorovju Koh-i-Safed je v dolžini 40 kilometrov razporejeno že več tisoč vojakov in pripadnikov paravojaških skupin, območje pa neprestano nadzirajo tudi helikopterji, je sporočil tiskovni predstavnik pakistanskega notranjega ministrstva.
ZDA uporabljajo sporne bombe
Ameriška letala v napadih na gorovja Tora Bore uporabljajo tudi sedemtonske bombe, t.i. marjetice, namenjene uničevanju podzemnih rovov in bunkerjev. Na območju pa so opazili tudi konvoj desetih vozil s težko oboroženimi ameriškimi vojaki. Ti naj bi pomagali lokalnim poveljnikom pri bojih z Al Kaido. Poveljnik Severnega zavezništva Hazrat Ali je sporočil, da so njegove enote zavzele več votlin, kjer so se nahajali pripadniki Al Kaide. V napadih naj bi bilo ubitih najmanj 27 pripadnikov.
Po podatkih Severnega zavezništva se Osama bin Laden še vedno nahaja na območju Tora Bore, vendar ameriška stran teh informacij ni potrdila. Ameriška letala so nad Afganistanom ponovno odvrgla tudi letake, na katerih za aretacijo bin Ladna ponujajo nagrado v vrednosti 25 milijonov dolarjev. Obenem prebivalstvo svarijo, naj bin Ladnu in članom Al Kaide ne nudijo zatočišča.
Umorjeni Arabci v kandaharski bolnišnici
V bolnišnici v Kandaharju so, potem ko so 7. decembra protitalibanske sile prevzele nadzor nad mestom, našli umorjenih 70 Arabcev, ki so se tam zdravili zaradi ran, dobljenih v bojih za mesto. Umorjene so našli v bolniških posteljah s prerezanimi vratovi. Na letališču v Kandaharju so odkrili še 20 trupel arabskih prostovoljcev, ki so se borili na strani Osame bin Ladna.
Več deset talibanskih ujetnikov, ki so jih minuli konec tedna v šestih neprodušno zaprtih zabojnikih prepeljali iz Kunduza v zapor v mestu Šibargan na severu Afganistana, pa se je med potjo zadušilo. Ujetniki so bili talibanski borci, ki so se predali silam Severnega zavezništva, med njimi so bili tudi številni tuji plačanci.
Mirovne sile v Afganistanu
Posebni odposlanec ZN za Afganistan Lahdar Brahimi, ki se mudi v afganistanski prestolnici Kabulu, je izjavil, da oblasti v Kabulu ne nasprotujejo napotitvi mednarodnih sil v Afganistan. Mednarodne sile bi prišle kot prijatelj in ne bi imele mandata za boj s komerkoli, je dejal Brahimi in dodal, da mu je obrambni minister Severnega zavezništva Mohamed Kasim Fahim zagotovil, da bo sporazum iz Bonna uresničen v celoti, vključno z delom, ki govori o mednarodnih mirovnih silah. Brahimi je še povedal, da se na sestankih z afganistanskimi politiki ni pogovarjal o morebitnem umiku sil Severnega zavezništva iz prestolnice.
Brahimi doslej še ni posredoval podrobnosti o sestavi, številčnosti in vodstvu mednarodnih mirovnih sil. Predstavniki Severnega zavezništva so v zadnjih dneh večkrat ponovili, da bi morale biti morebitne mednarodne sile v afganistanski prestolnici številčno omejene, njihove aktivnosti pa bi morale biti omejene na varovanje vladnih poslopij.
Velika Britanija na čelu mirovnikov?
Britanski premier Tony Blair je izjavil, da je Velika Britanija pripravljena prevzeti vodilno vlogo v mirovnih silah za Afganistan z mandatom Združenih narodov. Obenem je poudaril, da uradne odločitve še niso sprejeli, saj se je potrebno najprej dogovoriti o številnih podrobnostih.
Varnostni svet ZN naj bi o napotitvi mirovnih enot odločal v petek, 14. decembra, prihodnji teden pa naj bi se v Londonu sestali predstavniki držav, ki bodo v mirovne sile prispevale svoje enote. VS ZN bo sicer mirovnim oziroma varnostnim enotam dal le mandat, ne bo pa sodeloval pri njihovi sestavi. Kot kaže, bodo vojake za mirovne enote prispevale članice zveze Nato, med njimi Velika Britanija, Francija, Italija, Turčija, Kanada in Nemčija, poleg njih pa verjetno še Jordanija. Zanimanje za sodelovanje sta izrazila tudi Bangladeš in Indonezija, vendar le če jima ne bo potrebno kriti stroškov udeležbe.
