Pred tretjo svetovno vojno?

V letalskih napadih izraelske vojske na več kot 50 ciljev v Libanonu je bilo ponoči in dopoldan ubitih najmanj 23 ljudi. Tarča napadov so bili Bejrut, kjer ima svoj sedež skrajna libanonska milica Hezbolah, obalna območja na severu Libanona ter kraj Biblos severno od libanonske prestolnice, napadenih pa je bilo tudi več ciljev libanonske vojske in libanonskega gibanja Hezbolah na jugu države.

Izpod ruševin v obmejni vasi na jugu države Aitaroun so po poročanju lokalnih predstavnikov potegnili devet trupel - vse žrtve so iz ene družine, med njimi več otrok. Iz libanonskega obalnega mesta Tir poročajo o štirih smrtnih žrtvah: ženski, njeni dveh hčerkah in njihovi gospodinjski pomočnici iz Šrilanke. Še deset žrtev med libanonskimi vojaki pa je terjal napad na vojaško oporišče Jamhour na področju vzhodno od Bejruta.

Na sever Izraela je bilo z juga Libanona izstreljenih kakih 20 raket, ki so zadele več mest, med drugim tudi tretje največje izraelsko mesto Haifa. Poleg Haife so rakete po navedbah izraelske vojske zadele še tovarno čokolado v mestu Safed, kraj Tiberias na obalah Galileje, obalno letovišče Naharija, kjer je umrla ena oseba, in mesto Šlomi. Izraelska letala so medtem spet bombardirala glavno cestno povezavo med Libanonom in Sirijo, po kateri je zaradi naraščajočega nasilja iz Libanona v Sirijo zbežalo več tisoč prestrašenih tujcev in Libanoncev.

Izrael ne izključuje kopenske ofenzive

Izraelski premier Ehud Olmert poudarja, da Izrael z napadi ne bo prenehal, dokler Hezbolah ne bo izpustil izraelskih vojakov. Vztraja tudi, da mora nadzor nad južnim Libanonom ob razorožitvi Hezbolaha prevzeti libanonska vojska. »Ne iščemo vojne ali neposrednega konflikta, vendar se ga ne bojimo, če ni druge izbire,« je dejal v televizijskem nagovoru.

Namestnik načelnika generalštaba izraelske vojske Moše Kaplinski pa ne izključuje tudi možnosti kopenske invazije izraelske vojske na Libanon. Izrael poskuša zaustaviti Hezbolahove raketne napade na Izrael, "čeprav v tej stopnji, mislimo, da ne bomo aktivirali množičnih kopenskih sil, če pa jih bomo morali, jih bomo." Ocenil je še, da bo izraelska ofenziva proti hezbolahu trajala nekaj tednov. "Potrebujemo več časa, da dosežemo naše zelo jasne cilje. Ko se borimo proti terorizmu, smo v vojni, ki mora biti natančna in dobro načrtovana in zahteva svoj čas," je poudaril.

Javnomnenjska raziskava, ki jo je objavil izraelski dnevnik Jediot Aharonot, je medtem pokazala, da kar 86 odstotkov Izraelcev podpira vojaško operacijo izraelske vojske proti Hezbolahu. Skoraj 60 odstotkov Izraelcev pa meni, da bi se morala njihova država boriti, dokler ne bo libanonska gverilska skupina uničena.

'Želijo nas uničiti'

Libanonski predsednik Emile Lahoud je sedmi dan izraelske vojaške ofenzive na Libanon obtožil Izrael, da želi uničiti njegovo državo, današnji izraelski letalski napad na vojašnico blizu Bejruta, v katerem je umrlo enajst libanonskih vojakov, pa označil za pokol. Ob tem je zagotovil, da bo smrt vojakov le še okrepila "libanonsko enotnost in odločenost braniti suverenost, neodvisnost in dostojanstvo Libanona".

V svetu se medtem nadaljujejo prizadevanja za dosego premirja na Bližnjem vzhodu. K takojšnji prekinitvi ognja je tako danes med drugim pozval savdski zunanji minister Saud al Fajsal, ki meni, da je sedanji konflikt povzročil uničenje v Libanonu in na palestinskih ozemljih. Izraelske napade na Libanon je označil za "nehumano dejanje", skrajno libanonsko gibanje Hezbolah pa pozval, naj se "izogne avanturam na račun libanonskih interesov in narodne enotnosti".

Rusija pa je na Bližnji vzhod danes poslala svojega posebnega odposlanca Aleksandra Saltanova, ki bo rešitev konflikta v regiji iskal na pogovorih z izraelskimi in libanonskimi oblastmi. Ruska misija naj bi pomenila tudi podporo mirovnim prizadevanjem Združenih narodov.

Ob nasilju tudi ni videti konca različnim očitkom glede krivcev za nasilje. Britanski premier Tony Blair je danes obtožil Iran in Sirijo, da podpirata Hezbolah. V govoru pred britanskim parlamentom je Teheranu še očital, da skrajno libanonsko gibanje oskrbuje z orožjem, Damasku pa, da Hezbolahu pomaga na različne načine.

Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice in njen egiptovski kolega Ahmed Abul Gejt pa sta se danes na srečanju v Washingtonu strinjala o nujnosti prekinitve ognja med Izraelom in libanonskim gibanjem Hezbolah, vendar imata različno stališče do tega, kdaj bi se moralo to zgoditi. Medtem ko se Gejt zavzema za "takojšnjo" prekinitev ognja, Riceova meni, da bi moralo do tega priti šele, ko bodo za to ustvarjeni ustrezni pogoji.

Sirski državni radio je medtem danes obtožil ZDA in evropske države, da Izraelu pustijo, da nadaljuje krvavo ofenzivo v Izraelu. "Odločili so se, da bodo diplomatsko in politično krili Izrael, da bo ta lahko dosegel svoje cilje," je še poročal radio.

Protestniki v New Yorku podpirajo Izrael

Podporo Izraelu so izrazili tudi protestniki v New Yorku, ki se jim je pridružila tudi newyorška senatorka in nekdanja prva dama ZDA Hillary Clinton. Clintonova je zatrdila, da podpira vse potrebne ukrepe Izraela za zaščito ljudi in države pred Hamasom, Hezbolahom, Iranom in Sirijo. ZDA morajo po njenih besedah pokazati solidarnost in Izraelu ponuditi vso podporo zaradi provokacij, kot je zajetje izraelskih vojakov.

Na ameriško podporo Izraelu pa se je že odzvalo iransko krilo Hezbolaha (Božja stranka), ki je tesno povezano z libanonsko milico. »Imamo 2000 prostovoljcev. Izurili smo jih in lahko jih vsak trenutek tudi oborožimo. Da bi ogrozili izraelske in ameriške interese in cilje, smo jih pripravljeni razposlati po vsem svetu. Če si ZDA želi tretje svetovne vojne, smo pripravljeni,« je povedal vodja iranskega Hezbolaha, Mojtaba Bigdeli.

Iranski Hezbolah je vedno poudarjal svojo duhovno povezanost s šiitskimi Muslimani v Libanonu, kljub temu pa za zdaj še ni znano, kdo ga financira in uradno vodi.

ZN svarijo pred humanitarno katastrofo

Predstavniki Združenih narodov na Bližnjem vzhodu medtem svarijo pred humanitarno katastrofo v južnem Libanonu, kjer ljudje množično zapuščajo svoje domove, da bi ubežali nasilju.

Koordinator Združenih narodov za človekoljubno pomoč Jan Egeland je dejal, da napadi na ceste in mostove otežujejo delo reševalcev, ki poskušajo pomagati beguncem. »Že tako je zelo slabo, iz ure v uro pa je še slabše,« je poudaril.

O krvavih spopadih med Izraelom in libanonskim skrajnim gibanjem Hizbolah je za zaprtimi vrati razpravlja tudi Varnostni svet ZN, ki je imel sicer za danes predvideno razpravo o osnutku resolucije o Iranu, a jo je zaradi kriznih razmer na Bližnjem vzhodu preložil.

Generalni sekretar ZN Kofi Annan je medtem po pogovoru s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom izrazil pričakovanje, da bodo mednarodne mirovne oziroma stabilizacijske sile za jug Libanona "precej večje" od 2000 mož, ki so že na terenu v okviru aktualne misije Unifil. "Podrobnosti še niso razdelane, a pričakujem, da bodo te sile po obsegu precej večje od 2000 mož, ki so že tam," je dejal.

Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International pa je pozvala VS ZN k sklicu izrednega zasedanja, na katerem bi sprejeli ukrepe za zaščito civilistov v Libanonu in Izraelu pred napadi.

Ladje rešujejo tuje državljane

Medtem tuje države umikajo svoje državljane iz Libanona, kamor pošiljajo svoje ladje, saj je zračni promet prekinjen, kopenske poti uničene zaradi izraelskega bombandiranja. Italijanska vojna ladja je v ponedeljek prepeljala kakih 400 državljanov evropskih držav na Ciper, v torek pa ji je sledila francoska ladja s 1200 potniki z okoli 800 francoskimi in 400 državljani drugih evropskih držav in ZDA.

Iz Libanona je v Düsseldorf že prispelo kakih 320 Nemcev, ki so jih najprej z avtobusi prepeljali iz Bejruta v Damask, od tam pa z letalom v Nemčijo. Z avtobusi v Sirijo in od tam z letali nazaj v domovino je iz Libanona zbežalo tudi 181 Poljakov in kakih 300 Rusov. Na enak način je v Španijo že prispelo 113 ljudi, danes pa jih pričakujejo še 152. Švedska je za evakuacijo medtem najela grško vojno ladjo, sicer pa naj bi iz Libanona preko Sirije že zbežalo 750 švedskih državljanov.

Največja evakuacija po Dunkirku

Britanska vlada je v Libanon poslala šest vojaških ladij, s katerimi namerava prepeljati okoli 12.000 britanskih in še 10.000 drugih državljanov, kar je britanski zunanji minister Kim Howells označil za “največjo evakuacijo po Dunkirku”, ko so Britanci v maju in juniju leta 1940 z ladjami iz Francije pred nemškim napredovanjem rešili kakih 330.000 vojakov.

Evakuacija Kanadčanov, ki imajo pogosto dvojno - torej tudi libanonsko - državljanstvo, se bo predvidoma začela v sredo. V po vsej verjetnosti največji reševalni operaciji po drugi svetovni vojni, v kateri bodo uporabili šest posebnih ladij, bodo poskušali iz Libanona rešiti okoli 50.000 kanadskih državljanov, je pojasnil kanadski zunanji minister Peter McKay.

Proti Libanonu je danes odplulo tudi pet ameriških letalonosilk z ladjo USS Iwo Jima na čelu, na katerih je okoli 2200 marincev, ki bodo pomagali pri evakuaciji več tisoč ameriških državljanov iz Libanona. Ladje, ki so bile na vojaških vajah v Rdečem morju, bodo po besedah ameriške mornarice v libanonske vode predvidoma prispele konec tedna.

Ameriški helikopterji so sicer že v ponedeljek na varno prepeljali 43 ljudi, večinoma otrok, starejših in bolnikov; danes naj bi na ta način že evakuirali 60 ljudi, še 60 pa jih nameravajo.

Medtem se več sto Američanov pripravlja, da bodo Libanon zapustili na križarki Orient Queen, ki naj bi v pristanišče v Bejrutu prispela še danes. Gre za sicer grško ladjo, ki so jo ZDA najele za prevoz svojih državljanov iz Libanona na Ciper. Križarka lahko naenkrat prepelje 750 potnikov. Spremljal jo bo ameriški rušilec USS Gonzalez.

Za odhod iz Libanona se je na ameriškem veleposlaništvu v Bejrutu po podatkih State Departmenta doslej prijavilo okoli 3000 Američanov.