Izgubila je službo, zapustil jo je mož in vzeli so ji hišo, a ni obupala

Bili so vesela, srečna družina. Oče, mama in štirje majhni otroci. Hiša, v katero so vložili ogromno dela in truda, je pravkar postala njihov dom, varno zavetje. Vse se je začelo med gospodarsko krizo, ko sta oba s partnerjem izgubila službi. Domine so se začele podirati, druga za drugo: ''Tudi smrt v družini. Bolezen, moja,'' pove mamica, ki želi ostati anonimna.

''Vse je bilo v temi, ni bilo več videti prihodnosti''

Revščina je pokopala tudi odnos, zapustil jo je partner. Ostala je sama z otroki in velikimi dolgovi za hišo. Na koncu so bili dolgovi preveliki in izgubili so streho nad glavo. Izhoda ni videla, tudi živeti si ni več želela: ''Zaradi otrok sem se še nekako trudila, ampak vse je bilo v temi, ni bilo več videti prihodnosti.'' Kljub temu da je pred otroki želela skriti najhuje, so stisko čutili: ''Strah jih je bilo, čutila sem, da se pojavljajo neki strahovi,'' a prav oni so bili razlog, da je vztrajala.

Kmalu jim je začelo zmanjkovati dobrin, tistih povsem samoumevnih, osnovnih. Socialna mreža ljudi se je vedno bolj krčila. Več težav kot je bilo, bolj je bila sama. Dokler ni potrkala na vrata Anite Ogulin. Po več letih borbe jo je nekdo končno poslušal in predvsem slišal: ''Sem govorila, govorila. Ne vem, mogoče je bilo več ur, meni se je zdelo, da me je poslušala, čisto zbrano, in od takrat se mi je zdelo, da če ona verjame, bom jaz tudi. Potem že nekako bo. Tisti trenutek mi ni obljubila nobenega denarja, ničesar. Samo da bo preučila situacijo in videla, kaj se da narediti.''

''Pomagali so mi, ko si sama nisem znala''

Ekipa sodelavcev Verige dobrih ljudi je izdelala načrt reševanja njenih težkih okoliščin, ki so se ji zdele brezizhodne. Po letih in letih obupa se ji je povrnila volja. Napolnili so jim hladilnik, podarili oblačila in jih po dolgem času peljali na izlet. ''Konkretno so mi pomagali z gospodinjskimi aparati, tudi nekaj s pohištvom. Tudi za položnice sem dobila,'' pove. Ekipa Verige dobrih ljudi jih je naučila, kako preživeti in živeti novo življenje. ''Takrat ko si obupan, sploh ne veš več, kaj je prav. In je fajn, da te nekdo vodi, da te nekdo spremlja, in na tak način je ona tudi. Pristopili so k meni, me naučili, mi pomagali, ko si sama nisem znala.''

Danes hodi v službo, njeni otroci obiskujejo balet in nogomet, ustvarili so si nov dom, za kar je neizmerno hvaležna: ''Tako sem hvaležna, da sem jo srečala. S tako iskrenostjo, spoštljivostjo in skrbjo je pristopila do tujega človeka, ki ga nikdar prej ni videla.'' Življenja se zdaj znova veseli. Čisto vsakega dne. V prvi vrsti so to njeni otroci, v prostem času pa zdaj znova pomaga drugim, predvsem starejšim, ki se znajdejo v hudih stiskah: ''Nekaj je videla v meni, sledila sem temu in danes tudi sama pomagam drugim, ker to zmorem.''