Pred 40 leti je Viking 'osvojil' Mars, a ni bil prvi …

20. julija 1976, torej pred 40 leti, je na Marsu pristala sonda Viking 1. 3. septembra 1976 se ji je na površju pridružil še Viking 2. Misija Viking se je v zgodovino zapisala kot prva ameriška misija, pri kateri sta na površju rdečega planeta uspešno in varno pristali dve vesoljski plovili.

Američane je pri pristajanju na Marsu Sovjetska zveza prehitela, saj sta se površja že leta 1971 dotaknila landerja Mars 2 (27. novembra 1971) in Mars 3 (2. decembra 1971), a misiji nista bili uspešni. Mars 2 je namreč strmoglavil, Mars 3 je sicer imel nežnejši pristanek in tako velja za prvega, ki je pristal na Marsu, a po 20 sekundah se je komunikacija ustavila. Vikinga sta imela precej daljšo življenjsko dobo.

Do prihoda Vikinga je bilo o atmosferi in površju Marsa le malo znanega. ''Ekipa ni dobro poznala Marsovo atmosfero, skoraj pojma nismo imeli o površju, a vseeno smo bili dovolj drzni, da smo si upali pristati na površju,'' je dejal Gentry Lee, direktor načrtovanja misije. ''Bili smo prestrašeni in vzhičeni. Eksplodirali smo od veselja in ponosa, ko smo dojeli, da smo res varno pristali.''

Viking 1 in Viking 2

Ameriška vesoljska agencija Nasa je v 70 letih prejšnjega stoletja zgradila dve plovili: Viking - 1 in 2. Oba sta bila sestavljena iz sonde za pristanek na površju Marsa in orbiterja, namenjenega kroženju okoli planeta. Orbiterja sta bila težka 2325 kilogramov (z gorivom), s seboj pa sta imela tudi sondi za pristanek oziroma landerja, težka 576 kilogramov. Vsak od orbiterjev je bil visok 3,3 metra, v širino pa skupaj s solarnimi paneli je meril 9,7 metra. Posamezen lander pa je v širino meril okoli tri metre, visok pa je bila dva metra.

Vikinga 1 so izstrelili 20. avgusta 1975, do Marsa je prispel 19. junija 1976; Viking 2 mu je sledil 9. septembra 1975, do cilja je prispel 7. avgusta 1976. Po analizi fotografij, ki jih je Viking 1 poslal na Zemljo, je ekipa ugotovila, da je kraj za pristajanje za landerja nevaren, zato so določili novega. Tako je 20. julija 1976 Viking 1 pristal na zahodnem pobočju Zlatih ravnic (Chryse Planitia). Območje za pristanek Vikinga 2 po preučitvi fotografij prav tako ni bil ustrezen, tako je Viking 2 pristal 3. septembra na ravnici Utopia Planitia.

Misija je precej presegla načrtovano delovanje. Za landerja so predvidevali, da bosta delovala le 90 dni. Landerja sta, zaradi nekonstantne sončne svetlobe, delovala s pomočjo plutonija, kar jima je omogočilo dolgo življenjsko energijo. Viking Lander 1 je zadnji stik z Zemljo vzpostavil 11. novembra 1982. Viking Lander 2 pa se je zadnjič oglasil 11. aprila 1980.

Landerja presenetila tudi z odkritji

Vikinga sta tudi kar se tiče znanstvenega doprinosa presegla pričakovanja. Težave so bile le pri seizmičnih instrumentih. Seizmometer je pri prvem landerju nehal delovati po pristanku, pri drugem pa je zabeležil le en dogodek, ki bi bil lahko seizmični. Sicer pa sta landerja postregla s podatki o hitrosti vetra na območju pristanka in drugimi vremenskimi podatki.

Opravila sta tudi tri biološke eksperimente, ki so pokazali nepričakovano kemično aktivnost v prsti, vendar pa nista ponudila nobenega trdnega dokaza, da se v prsti na območju pristanka nahajajo mikroorganizmi. Znanstveniki menijo, da se Mars samosterilizira. To je posledica kombinacije sončne ultravijolične radiacije, izjemne suhosti prsti in oksidacija prsti - vse to preprečuje, da bi se v prsti nahajali mikroorganizmi. Seveda pa to ne pomeni, da jih drugje ne more biti.

Na območju pristanka landerja nista našla nobenih dokazov o organskih spojinah, sta pa ponudila analizo sestave atmosfere in našla nekatere elemente, sicer v izjemno nizkih koncentracijah, za katere do takrat niso vedeli, da so tam. Med drugim sta odkrila, da je pomemben element v atmosferi dušik.

Seveda pa sta tudi ta dva landerja in tudi orbiterja veliko fotografirala. Landerja sta ponudila več kot 4500 fotografij, orbiterja pa kar 52.000. Landerja sta znanstvenikom omogočila prve bližnje posnetke površja.

Katere so trenutne misije?

Nasa ima trenutno na Marsu dva delujoča roverja: Opportunity (identični rover Spirit je z Zemljo zadnjič vzpostavil stik 22. marca 2010) in Curiosity. Opportunity je od januarja 2004, ko je pristal na Marsu, prevozil že več kot je razdalja maratona.

Okoli Marsa pa trenutno kroži pet orbiterjev. Še vedno kroži Nasin Mars Odyssey, ki so ga izstrelili leta 2001. Do zdaj je na zemljo poslal že več kot 130.000 fotografij in informacije o geologiji, klimi in mineralogijo. Kot pričakujejo, bo deloval do leta 2025.

Mars Express so izstrelili junija 2003, do Marsa je prispel decembra istega leta. Gre pa za orbiterja Evropske vesoljske agencije (ESA) in Italijanska vesoljske agencije. Ta raziskuje predvsem atmosfero in površje na Marsovem polu. Glede na zaloge goriva naj bi deloval do leta 2026.

Mars Reconnaissance Orbiter (MRO) (izstreljen avgusta 2005, v orbito se je utiril marca 2006) se ponaša z izjemno močno kamero. Kamere na drugih orbiterjih so lahko prepoznale oblike ne manjše od mize, lahko ta kamera razloži oblike majhne kot krožnik. Kot pojasnjujejo pri Nasi, to omogoča prepoznavanje izjemnih podrobnosti na površju, prav tako pa morebitnih ovir za bodoče landerje in roverje.

Maven pa je proti Marsu poletel novembra 2013, tja je prispel septembra 2014. Orbiter je namenjen predvsem spremljanju atmosfere, da bomo tako lažje razumeli dramatične klimatske spremembe, ki so se v preteklosti zgodile rdečemu planetu.

Misija Mars Orbiter (MOM) ali Mangalyaan je indijska sonda, ki okoli rdečega planeta kroži od novembra 2013. To je bila prva indijska medplanetarna misija, indijska vesoljska agencija pa je postala četrta agencija, ki je dosegla Mars. To ji je uspelo že v prvem poskusu.

ESA bo na Marsu oktobra skušala pristati z landerjem

Evropska vesoljska agencija je skupaj z rusko (Roscosmos) proti Marsu 14. marca letos poslala sondo ExoMars. Ta je sestavljena iz orbiterja (trace gas orbiter TGO) in landerja Schiaparelli. Skupaj bosta potovala do 16. oktobra, na okoli 900.000 kilometrih od Marsa pa se bosta ločila. Predvidoma 19. oktobra se bo orbiter utiril, prav tako pa bo lander začel s pristajanjem. Cilj orbiterja je, da preuči metan in druge pline v današnji atmosferi in tako dobi dokaze o možnih bioloških ali geoloških aktivnostih.

Lander pa je pravzaprav bolj namenjen preizkusu tehnologij za pristajanje kot uvod v drugi del misije ExoMars, ki bo na sporedu leta 2020. Lander je sicer opremljen z instrumenti za spremljanje vremena - vetra, peščenih neviht - in kamero. Rover, ki ga Esa namerava na Mars poslati leta 2020 (sprva so ga nameravali poslati leta 2018), pa bo sposobnejši, saj bo Mars lahko preučeval v globino. Vrtal bo lahko dva metra globoko. Vzorci globlje pod površjem bi lahko imeli več biomarkerjev.

Tudi Nasa namerava poleti 2020 proti rdečemu planetu poslati novega roverja, ki naj bi tam pristal februarja 2021. Tudi ta rover bo preučeval območje, kjer je bilo nekdanje okolje ugodno za razvoj mikroorganizmov. Še pred tem Nasa načrtuje misijo InSight, s katero bi preučevali Mars pod površjem. Kot menijo, bi lahko plovilo izstrelili v začetku maja 2028, pristajali pa bi novembra 2018.

Poleg agencijskih misij pa ima med drugimi v Mars oči uperjene tudi zasebno vesoljsko podjetje SpaceX. Prvi mož podjetja Elon Musk napoveduje, da bo kapsula Dragon proti planetu poletela 2018. Medtem ko Nasa predvideva, da bodo prvi ljudje na Mars stopili okoli leta 2030, tudi tu Musk meni, da lahko to stori precej prej. Kapsulo s človeško posadko bi proti Marsu poslal leta 2024, tam pa bi pristali leta 2025. Več o samem projektu naj bi Musk razložil na septembrskem mednarodnem astronavtskem kongresu.