Preboj pri hrvaških pogajanjih

Hrvaška bo leta 2009 pripravljena na članstvo v Evropski uniji. Do takrat namerava zaključiti pogajanja, od EU pa bo odvisno, kdaj bo država dejansko vstopila v EU, je v Bruslju po začetku nadaljnjih pogajanj Hrvaške z EU povedala hrvaška ministrica za zunanje zadeve in evropske integracije Kolinda Grabar-Kitarović. Strani sta odprli šest novih poglavij, kar so Grabar-Kitarovićeva, komisar za širitev Olli Rehn in nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier označili za "preboj". Hrvaška ministrica je izpostavila cilj, da Hrvaška še v tem letu, torej v času portugalskega predsedstva uniji, odpre čim več poglavij v pogajanjih za vstop, v naslednjem letu pa jih nato čim več zapre.

Predsedujoči Steinmeier je odprtje šestih novih poglavij - pravica do ustanavljanja in opravljanja storitev, pravo gospodarskih družb, finančne storitve, informacijska družba in mediji, statistika ter finančni nadzor - označil za "pravi napredek" in dokaz, da pogajanja dobro potekajo. "Verjamem, da se bo ta hitrost pogajanj nadaljevala, za to imamo vse možnosti," je dodal Rehn.

"Hrvaška je sedaj podvojila število odprtih poglavij, kar je jasen signal, da pristopanje k EU lepo napreduje," je pojasnil Rehn. Država ima tako trenutno odprtih 12 od skupaj 35 poglavij, med katerimi sta dve tudi že začasno zaprti, znanost in raziskave ter izobraževanje in kultura. Odprta so še naslednja štiri poglavja: gospodarska in denarna politika, podjetništvo in industrijska politika, carinska unija ter pravo in intelektualna lastnina.

Rehn je ob tem poudaril, da je Hrvaška vstopila "v ključna področja notranjega trga", kar je po njegovem izrednega pomena za konkurenčnost in zaposlovanje, finančno področje za davkoplačevalce, poglavje o statistiki pa za "zdravo in transparentno vodenje politike". Hrvaški je "močno priporočil", naj svoje napore vlaga tudi v pravosodje in gospodarske reforme, glede dodatnih meril (benchmarks) v posameznih poglavij pa je pojasnil, da so namenjena nadzoru hrvaškega izvajanja reform s konkretnimi rezultati na terenu.

Ministrica Grabar-Kitarovič je povedala, da je Hrvaška veliko napora vložila v ureditev domačih razmer. Omenila je po njenih besedah "velik primer" aretacij v povezavi s privatizacijo, do katerih je prišlo v okviru boja proti korupciji. Njen kolega Steinmeier je izrazil zadovoljstvo zaradi "realizma na hrvaški strani", da je večina zadev vendarle v njihovih rokah.

Francija proti Turčiji

EU je odprla tudi dve novi poglavji v pristopnih pogajanjih s Turčijo - o statistiki ter finančnem nadzoru, ne pa tudi o gospodarski in denarni politiki, kot je bilo predvideno, ker je temu nasprotovala Francija. "Poglavje o gospodarski in denarni politiki za zdaj še ni bilo zrelo za razpravo," so pojasnili diplomatski viri.

Novi francoski predsednik Nicolas Sarkozy vztrajno ponavlja, da Turčija ne sodi v EU in namesto polnopravnega članstva države v Uniji predlaga vzpostavitev tako imenovane sredozemske unije, katere članica bi bila tudi Turčija. Nasprotovanje vstopu Turčije v EU je sicer eden temeljnih razlogov za zavrnitev ustavne pogodbe na referendumu v Franciji pred dvema letoma.

Vodilni pogajalec Turčije v procesu približevanja 70-milijonske večinsko muslimanske države Evropski uniji Ali Babacan je po odprtju dveh novih poglavij v pogajalskem procesu izrazil nezadovoljstvo glede "tehničnih pojasnil", zakaj ni prišlo še do odprtja tretjega poglavja. EU je namreč s Turčijo odprla poglavji o statistiki ter finančnem nadzoru, ne pa tudi o gospodarski in denarni politiki, ker je temu nasprotovala Francija.

Babacan je dejal, da je nujno potrebno, da imata EU in Turčija skupne cilje in da bi lahko EU utrpela daljnosežne posledice, če svojih zavez ne bi spoštovala in bi prišlo do upočasnitve pogajanj. "EU je že prispevala k dvigu stabilnosti in blaginje, a močna je lahko le, če poveže in uskladi različne poglede in kulture okrog skupnih vrednot," je poudaril.