Preboj po desetletnem zastoju

Sklepna izjava pregledne konference izvajanja določil Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) obsega 28 strani, prvič doslej pa ponuja akcijske načrte za tri glavne stebre NPT – jedrsko razorožitev, neširjenje jedrskega orožja in promocijo miroljubne jedrske energije. Jedrske države podpisnice NPT so se med drugim zavezale, da bodo omejile svoje jedrske arzenale in si tudi z drugimi ukrepi prizadevale za zmanjšanje pomena jedrskega orožja v svetu.

Najbolj sporen je bil sicer četrti akcijski načrt, ki govori o prizadevanjih za Bližnji vzhod brez jedrskega orožja. V sklepni izjavi med drugim piše, da bo leta 2012 potekala konferenca na to temo, ki naj bi se je udeležile vse države iz regije, med katerimi sta tudi Iran in Izrael. Izjava tudi poziva Izrael – ta obstoja svojega jedrskega orožja nikoli ni potrdil, hkrati pa ga tudi ne zanika – naj vendarle pristopi k NPT in omogoči nadzor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) nad svojimi jedrskimi objekti.

Ameriški predsednik Barack Obama je izjavo že pozdravil in ocenil, da se z njo krepi "globalni režim neširjenja jedrskega orožja", hkrati pa je poudaril, da ostro nasprotuje izpostavljanju Izraela. Kot so opozorile ZDA, bi lahko namreč prav izrecna omemba Izraela v izjavi ogrozila prizadevanja za organizacijo konference leta 2012.

Ameriški svetovalec za nacionalno varnost James Jones je bil še nekoliko bolj oster. Kot je dejal, imajo ZDA "resne zadržke" glede načrtovane konference o jedrski razorožitvi Bližnjega vzhoda. Mir na Bližnjem vzhodu ter privolitev vseh držav v regiji v neširjenje jedrskega orožja in njegov nadzor "so nujen predpogoj" za izvedbo konference, je opozoril.

Iranski veleposlanik Ali Ašgar Soltanieh, za katerega so se mnogi bali, da bo dal veto na sprejetje sklepne izjave, je ocenil, da izjava kljub temu, da je "omejene" narave, prinaša določen napredek v smeri skupnega cilja jedrske razorožitve. Glede nasprotovanja ZDA izpostavljanju judovske države v sklepni izjavi je dejal, da bodo morale ZDA popustiti in se pridružiti drugim državam. "Pridržek ZDA je simboličen, ZDA so obvezane, da sledijo zahtevi sveta, ki se glasi, da se Izrael mora pridružiti NPT in inšpektorjem IAEA odpreti svoje objekte," je dejal.

Sprejem sklepne izjave je medtem pozdravila EU. "To kaže, da je multilateralni režim neširjenja jedrskega orožja in razorožitve živ in da ga podpirajo vsi," je dejala visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton. "Kaže tudi, da so vse stranke pogodbenice zavezane ne le njegovi podpori temveč tudi okrepitvi, da bi dosegle vse obstoječe izzive," je dodala.

Tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je navdušeno pozdravil napredek, dosežen na pregledni konferenci, in pri tem posebej izpostavil dogovor o procesu, ki naj vodi k polni uresničitvi odločitve iz leta 1995 glede oblikovanja bližnjevzhodne regije brez orožja za množično uničenje.

Med 189 podpisnicami NPT, ki je v veljavo stopila leta 1970, je tudi Slovenija, ni pa med njimi štirih držav, ki imajo oziroma naj bi imele jedrsko orožje – Indije, Pakistana, Izraela in Severne Koreje. Zadnja podobna konferenca je potekala pred petimi leti, ko države niso uspele doseči soglasja o sklepni izjavi. NPT sicer od jedrskih sil zahteva, da se v prihodnosti znebijo jedrskega orožja, od držav brez takšnega orožja pa, da do njega ne poskušajo priti, pri čemer imajo vso pravico do civilne rabe jedrske energije.