Prebivalci še naprej trpijo

Mineva leto dni od začetka izraelske ofenzive na območju Gaze, ki se je po treh tednih 18. januarja sklenila s krvavo bilanco. Umrlo je več kot 1400 Palestincev, večinoma civilistov, in 13 Izraelcev. Ofenzivo je Izrael sprožil po skoraj osmih letih raketnega obstreljevanja iz Gaze, za sabo pa je pustil opustošenje na že pred tem obubožanem območju.

Med žrtvami tudi 313 mladoletnikov

Ofenziva na Gazo je bila po poročanju nemške tiskovne agencije dpa najbolj smrtonosno dejanje na območju od šestdnevne bližnjevzhodne vojne leta 1967. Po podatkih palestinskega centra za človekove pravice, ki ima sedež v Gazi, je umrlo 1417 Palestincev, od tega 65 odstotkov civilistov, vključno s 313 mladoletniki in 116 ženskami. Izraelska vojska sicer govori o 1116 mrtvih Palestincih. Na drugi strani so palestinski borci po poročanju ameriške tiskovne agencije AP ubili 13 Izraelcev, večinoma vojakov.

Ofenziva zaradi raketnega obstreljevanja iz Gaze

Razlog za ofenzivo je bilo raketno obstreljevanje iz Gaze, ki se je vrstilo vse od leta 2001, kar je po trditvah Izraela onemogočalo normalno življenje Izraelcev blizu meje z območjem. Z ofenzivo je judovska država dosegla svoj cilj, saj se je število izstreljenih raket iz Gaze na obmejna izraelska območja po ofenzivi iz 3300 v letu 2008 zmanjšalo na manj kot 300.

A problema z območjem, s katerega se je enostransko umaknila poleti 2005, junija 2007 pa je nadzor nad njim prevzelo gibanje Hamas, judovska država ni uspela rešiti. Izrael in Hamas ostajata najhujša sovražnika. Judovska država vztraja, da se s Hamasom ne bo pogovarjala, dokler ji ne bo priznal pravice do obstoja, se odpovedal nasilju in sprejel v preteklosti sklenjenih mirovnih dogovor. Hamas pa ponavlja, da Izraela ne bo priznal nikoli, in vztraja pri oboroženem boju s ciljem islamske države od reke Jordan do Sredozemskega morja.

Odgovorni se pripravljajo na vojno, prebivalci pa so lačni in brez domov

Strani sta se za zdaj uspeli izogniti "drugi vojni v Gazi", a se po poročanju dpa vsaka po svoje pripravljata nanjo. Prebivalstvo Gaze pa medtem trpi pod hudo blokado, ki je Izrael ne namerava razrahljati, dokler ne bo Hamas osvobodil junija 2006 na območju zajetega izraelskega vojaka Gilada Šalita.

Ugled Izraela in Hamasa pada, obe strani sta krivi vojnih zločinov

Ofenziva je močno poslabšala sloves že tako razvpitega Hamasa, močno pa je tudi načela ugled Izraela v mednarodni skupnosti, ki je bil tarča kritik številnih mednarodnih organizacij za zaščito človekovih pravic. Diplomatsko katastrofo za Izrael je predstavljalo predvsem poročilo, ki ga je na pooblastilo Sveta ZN za človekove pravice pripravil južnoafriški sodnik Richard Goldstone. To tako Izraelu kot Hamasu očita vojne zločine. Novembra mu je, sicer seveda ne soglasno, podporo izglasovala tudi Generalna skupščina ZN.

Leto dni po izraelski ofenzivi je še vedno veliko razlogov za globoko zaskrbljenost, saj se ni razrešilo prav nobeno od vprašanj, ki so pripeljala do krvavega konflikta in težavnih razmer po njem, je danes v izjavi za javnost zapisal generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. "Kakovost in količina človekoljubne pomoči, ki prihaja v Gazo sta nezadostni, gospodarska dejavnost in obnova sta paralizirani, prebivalci Gaze pa še naprej ne uživajo osnovnih človekovih pravic," je zapisal Ban, ki je obenem posvaril, da med 1,5 milijona Palestinci na gosto naseljenem območju ob Sredozemskem morju še vedno vlada občutek brezupa. "Usoda Palestincev v Gazi in blaginja Izraelcev sta neločljivo povezani," je zatrdil prvi mož ZN in pozval k temeljito drugačnemu pristopu v Gazi.

Izraelce je tako pozval k dvigu "nesprejemljive in neproduktivne ekonomske blokade Gaze", ki bo omogočila gospodarsko dejavnost in obnovo območja. Obenem jih je pozval tudi k polnemu spoštovanju mednarodnega prava. Palestinsko gibanje Hamas je Ban medtem pozval k prekinitvi nasilnih dejanj, usmerjenim proti Izraelu, in k polnemu spoštovanju mednarodnega prava, razdeljene Palestince iz Gaze in z Zahodnega brega pa je pozval k prizadevanjem za enotnost in k volitvam v okviru Palestinskih oblasti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je na začetku današnje seje vlade napovedal, da bo v torek odpotoval v Egipt in se tam srečal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom. Ob posredovanju Egipta naj bi se namreč posredni pogovori med Izraelom in Hamasom glede izmenjave več sto palestinskih beguncev v zameno za ujetega izraelskega vojaka Gilada Šalita kazali znake napredka, čeprav Netanjahu zaenkrat še ne želi govoriti o preboju, ni pa prepričan niti, če bo do njega sploh prišlo. "Če bomo dobili resničen predlog, ga bom predstavil vladi, a nismo še tam in nisem prepričan, če bomo do tja sploh prišli," naj bi Netanjahu dejal v uvodu v sejo vladnega kabineta.