Pravoslavni verniki po vsem svetu obeležujejo veliko noč

Pravoslavni verniki se na veliko noč pripravljajo s sedemtedenskim postom, med katerim pa v ospredju ni zgolj odrekanje hrani, ampak tudi odrekanje slabim razvadam. Prav tako je poudarek na molitvi.

Osrednja praznovanja so potekala že v petek, ko so po pravoslavnih cerkvah z oltarja med ljudi simbolično prenesli Kristusov grob. V soboto dopoldne so po cerkvah potekale maše, popoldne pa blagoslovi jedi, ki so jih pripravili verniki. S polnočnimi mašami so naznanili Jezusovo vstajenje.

V Jeruzalemu so se na predvečer velike noči tradicionalno zbrali verniki na ceremoniji, na kateri so prižgali sveti ogenj – plamen naj bi predstavljal Kristusovo vstajenje, prenašal se bo s sveče na svečo, odnesli ga bodo v pravoslavne cerkve po vsem svetu. Ceremonija je potekala v Baziliki Božjega groba, ki naj bi bila zgrajena na mestu križanja Jezusa Kristusa, piše AFP. 

Sveti ogenj so prinesli tudi v glavno moskovsko katedralo Kristusa Odrešenika, kjer je osrednjo slovesnost vodil patriarh Kiril, udeležila pa sta se je tudi ruski predsednik Vladimir Putin in premier Dmitrij Medvedev. Putin je poudaril, da ima ruska pravoslavna cerkev pomembno vlogo pri ohranjanju bogate zgodovinske in kulturne dediščine Rusije in skrbi za "krepitev družinskih vrednot". 

 Velika noč – praznik zmage vere in življenja nad smrtjo

Poglavar srbske pravoslavne cerkve patriarh Irinej je v poslanici vernikom ob prazniku zapisal, da je velika noč praznik "zmage vere in življenja nad smrtjo, praznik Kristusovega vstajenja, pa tudi vstajenje človeške narave, vstajenje vsakega človeka". Kot je navedel, verniki z mislimi in dejanji kažejo, da ne sprejemajo smrti, da so "lačni in žejni večnega življenja", da so ustvarjeni in izvoljeni za polnost življenja in za večnost.

Mnogi pravoslavni verniki tako veliko noč letos zaznamujejo teden dni za ostalimi kristjani. Skupaj s slovenskimi jo praznujejo še pravoslavni verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji, pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Nekatere druge pravoslavne cerkve pa so sprejele Milankovićev koledar in so veliko noč praznovale 21. aprila.

Pri nas so sicer od pravoslavnih cerkva registrirane Zagrebško-ljubljanska metropolija Srbske pravoslavne cerkve (od leta 1976), Makedonska pravoslavna skupnost Sveti Kliment Ohridski (od leta 1994) in Krščanska koptska pravoslavna škofija Slovenije (od leta 2014).