'ICJ je našel eleganten izhod'

Kosovski parlament se je danes v Prištini sestal na slovesni seji po četrtkovi objavi mnenja Meddržavnega sodišča (ICJ), da razglasitev neodvisnosti Kosova ni predstavljala kršitve načel mednarodnega prava. 

"Mednarodno sodišče je z visoko profesionalnostjo in nepristransko potrdilo, da se je v primeru razglasitve kosovske neodvisnosti upoštevalo mednarodno pravo in s tem zapečatilo legitimnost volje, ki so jo izrazili državljani Kosova, in njihove pravice do samoodločbe," je na zasedanju izjavil predsednik kosovskega parlamenta Jakup Krasniqi.

Kosovski poslanci sicer po objavljenem mnenju ICJ pričakujejo, da bo Kosovo priznalo večje število držav, saj dvomov v legalnost razglasitve neodvisnosti ni več. Kosovski zunanji minister Skender Hyseni je danes povedal, da je že pripravil 120 pisemskih prošenj različnim državam, naj priznajo kosovsko samostojnost.

Srbski premier Mirko Cvetković je medtem v Beogradu napovedal, da bo Srbija Generalni skupščini Združenih narodov predložila resolucijo o reševanju kosovskega vprašanja na način, ki bo sprejemljiv za obe strani. "Ostajamo privrženi dosedanji politiki ohranjanja suverenosti in ozemeljske celovitosti ob izkoriščanju vseh diplomatskih in političnih sredstev, ki so na razpolago suverenim državam članicam ZN," je na novinarski konferenci v Beogradu povedal Cvetković.

Romunija in Španija vztrajata pri nepriznavanju Kosova

Dve od petih članic EU, ki niso priznale neodvisnosti Kosova sta sporočili, da se njuno stališče ni spremenilo in da samostojnega Kosova ne bosta priznali.

Romunsko zunanje ministrstvo je tako ponovilo, da Romunija ne priznava samostojnosti Kosova in tega stališča ne bo spremenila. V Bukarešti so obenem pozvali k obnovitvi dialoga med Prištino in Beogradom za iskanje rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe strani in bi prispevala k stabilnosti v regiji.

Tudi španski zunanji minister Miguel Angel Moratinos je v današnjem pogovoru za britanski BBC povedal, da se stališče Madrida o nepriznavanju neodvisnosti Kosova ni na noben način spremenilo. Kot je še menil, se je s četrtkovo objavo mnenja ICJ odprla nova faza v reševanju kosovskega vprašanja, zasnovana na dialogu s Srbijo.

Azerbajdžansko zunanje ministrstvo je medtem sporočilo, da je Azerbajdžan priznaval in priznava ozemeljsko celovitost Srbije ter vztraja na tem stališču. Po oceni tiskovnega predstavnika ministrstva se mnenje ICJ nanaša zgolj na kosovsko vprašanje – konflikt na Kosovu je za Baku edinstven, tako kot so tudi vsi ostali konflikti, in ne obstaja ena metoda za njihovo reševanje. Glede spora o Gorskem Karabahu – območju v Azerbajdžanu, ki so ga v 90. letih 20. stoletja zasedli etnični Armenci – je dejal, da se ta rešuje v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) in da se bodo ti pogovori nadaljevali.

Odzvali sta se tudi Hrvaška in Makedonija

Na četrtkovo težko pričakovano mnenje ICJ so se danes odzvali tudi na Hrvaškem in v Makedoniji, ki sta neodvisno Kosovo priznali.

Hrvaški predsednik Ivo Josipović je v kratkem sporočilu za javnost na svoji spletni strani izrazil željo, da se bosta Beograd in Priština sedaj obrnila h konstruktivnem dialogu in sodelovanju. Obenem je izrazil prepričanje, da leži rešitev vseh odprtih vprašanj med državami v regiji v pripadnosti teh držav Evropski uniji.

Makedonsko zunanje ministrstvo pa je v sporočilu za javnost ocenilo, da mnenje sodišča v Haagu potrjuje zakonitost politike Skopja glede priznanja Kosova. V Skopju tudi verjamejo, da mnenje sodišča predstavlja dobro osnovo za razvoj dobrososedskih odnosov in regionalnega sodelovanja.

Strokovnjaki: Mnenje ICJ o Kosovu ni pravni precedens

Separatistične skupine, ki bi jih utegnilo opogumiti objavljeno mnenje ICJ o Kosovu, bodo ugotovile, da to mnenje ne predstavlja nikakršnega pravnega precedensa in ne odpira neke nove poti, ki bi ji lahko sledili v svojem boju za neodvisnost, ocenjujejo nizozemski strokovnjaki.

Pravno nezavezujoče mnenje ICJ, da razglasitev neodvisnosti Kosova ni bila v nasprotju z mednarodnim pravom, je po mnenju analitikov namenoma omejeno zgolj na specifične okoliščine primera Kosova in zato ne daje pravice drugim manjšinam do razglasitve njihove neodvisnosti.

Po besedah pravnega strokovnjaka z univerze v nizozemskem Tilburgu Willema van Genugtena, je mnenje ICJ za manjšinske skupine, ki razmišljajo o odcepitvi, koristno le na prvi pogled, medtem ko jim s pravnega vidika prav nič ne pomaga. "Svetovalno mnenje je omejeno na Kosovo v bolj ali manj vseh členih in sodišče se izogiba kakršnim koli posledicam za druge manjšinske skupine," je še dejal.

ICJ je ugotovil, da mednarodno pravo ne prepoveduje deklaracij o neodvisnosti, obenem pa ni rekel, da so enostranske razglasitve neodvisnosti legalne. "Sodišče je našlo eleganten izhod, tako da ni ustvarilo precedensa," meni Jean D'Aspremont, strokovnjak za mednarodno pravo na amsterdamski univerzi. "V pravnem smislu svetovalno mnenje ne pomaga manjšinskim skupinam, saj jim ne daje nobene pravice," je dejal.