Pravica, ne maščevanje

Na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu se danes z nagovorom tožilstva nadaljuje sojenje sedmim bosanskim Srbom, obtoženim genocida in etničnega čiščenja med pokolom v Srebrenici leta 1995. Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je v nagovoru obtožene označila kot ene najbolj odgovornih za pokol, dejstvo, da Srbija bivšega poveljnika bosanskih Srbov, generala Ratka Mladića, še ni prijela, pa označila za neopravičljivo.

"Mladić bi moral biti na sodišču," je ob začetku sojenja, ki naj bi trajalo leto dni, poudarila glavna tožilka. "Srbska vlada je povsem sposobna prijeti Mladiča... To je škandalozno, da sta tako Mladič kot bivši politična vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić še vedno na prostosti", je dejala. Po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta se je zavzela tudi za to, da bi zaradi "neopravičljivega zavračanja Beograda", da aretira Mladića in njegovega pomočnika, generala Zdravka Tolimirja, proces proti slednjima potekal ločeno od sojenja sedmerici, obtoženi genocida in vojnih zločinov v Srebrenici.

Dodala je še, da bo sojenje sedmerici "naporno in dolgo" in da je odgovornost haaškega sodišča, da sodi vsem odgovornim za zločine proti človečnosti in za genocid. "Preživeli in žrtve potrebujejo pravico, ne maščevanja."

"Težko, če ne že kar nemogoče, je razumeti grozote, ki so jih utrpeli prebivalci Srebrenice," je dejala in poudarila, da so nemočne moške in fante ubili strelski vodi, pokopali so jih v množičnih grobiščih, nato pa njihova trupla izkopali in jih znova pokopali, da bi pred svetom prikrili svoje zločine. Pokol v Srebrenici je Del Pontejeva označila kot "zadnjo fazo zločinskega načrta za trajno uničenje muslimanskega prebivalstva Srebrenice."

Vujadin Popović, Ljubiša Beara, Drago Nikolić, Ljubomir Borovčanin in Vinko Pandurević so obtoženi zločina genocida, saj naj bi organizirali in vodili pokol v Srebrenici. Radivoje Miletić in Milan Gvero pa sta zaradi svoje vloge pri etničnem čiščenju obtožena vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Vsi obtoženi so se izrekli za nedolžne, če jih spoznajo za krive, pa jim grozi dosmrtna zaporna kazen.

Proces proti obtoženim za zločine v Srebrenici se je sicer začel 14. julija, dan pred začetkom počitnic sodišča. Glavna haaška tožilka je imela ob začetku sojenja kratek govor, vendar jo je obramba hitro prekinila z ugovorom, da je njen nagovor čustven in bi moral biti del uradnega uvodnega nagovora tožilstva. Strinjali so se tudi sodniki, zato je Del Pontejeva svoj nagovor opravila danes, ko se je začel prvi polni teden sojenja.

Doslej je haaško sodišče zaradi zločinov v Srebrenici obsodilo šest ljudi, dva v povezavi z zločinom genocida. General Radislav Krstić je bil tako aprila 2004 obsojen na najdaljšo zaporno kazen doslej, 35 let, zaradi sodelovanja pri genocidu, njegovemu podrejenemu častniku Vidoju Blagojeviću pa je sodišče prisodilo 18 let zapora.

Srebrenica je bila med vojno v BiH (1992-1995) varovano območje Združenih narodov, kamor se je zateklo skoraj 30.000 muslimanov. Mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, je 9. julija 1995 napadla vojska bosanskih Srbov pod vodstvom generalov Krstića in Mladića. Po padcu enklave 11. julija 1995 so bosanski Srbi nad prebivalstvom izvedli najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni.