Pozivi Brownu, da razkrije preiskavo o Iraku

Medtem ko se pod vodstvom Johna Chilcota začenja že drugi teden preiskave o razlogih, zakaj se je Velika Britanija odločila podpreti okupacijo Iraka, pa je na Gordona Browna pismo naslovil vodja liberalnih demokratov Nick Clegg, ki vztraja, da preiskava ne bo zadovoljila javne zahteve po pošteni preiskavi, če ne bo javna.

Clegg je prepričan, da bi morali biti javnosti predstavljeni ključni dokazi. Britanski časopis Mail on Sunday je v duhu preiskave včeraj objavil pismo nekdanjega generalnega tožilca lorda Goldsmitha, ki je julija 2002 takratnega premierja Tonyja Blaira v pismu opozoril, da bi bilo strmoglavljenje iraškega voditelja Sadama Huseina v nasprotju z mednarodnim pravom. Pismo naj bi dobili tudi preiskovalci, ki so napovedali, da bodo zaslišali tako Blaira kot tudi Goldsmitha.

Ta naj bi v pismu Blaira posvaril, da vojne ne more upravičiti s potrebo po zamenjavi režima. Pojasnil naj bi, da za kaj takega ni mednarodno pravne osnove. Zaradi tega je bil pod velikim pritiskom Blairovih pomočnikov in nekaj dni pred začetkom invazije na Irak s kratko, vendar dobro premišljeno javno izjavo, le podprl konflikt.

Bush želel izzivati Huseina

Clegg je na Browna naslovil pismo le en dan pred začetkom zaslišanja nekdanjega Blairovega svetovalca za zunanjo politiko Davida Manninga. Ta naj bi pričal o Blairovem sestanku s takratnim ameriškim predsednikom Georgeom Bushem januarja 2003, ko sta se voditelja zavezala, da bosta državi vstopili v vojno ne glede na to, ali bodo nadzorniki Združenih narodov v Iraku našli orožje za množično uničevanje ali ne.

Vodja liberalcev je prepričan, da bi moralo pismo Goldsmitha postati javno, po njegovem mnenju pa bi morala biti javna tudi druga elektronska pošta, ki jo je tožilec naslovil na Blairovo vlado. Njegov poziv sledi tednu boja, ki ga bijejo sorodniki 179 v Iraku padlih britanskih vojakov. Ti si namreč želijo, da bi bili dokumenti javni. Clegg pravi, da je zakonodaja, ki preprečuje objavo takih dokazov kruta za vlado, ki se je zavezala, da bo dovolila, da v javnost pride resnica o Iraku. "Če Chilcotu ne boste dali svobode, za katero trdite, da jo ima, potem bo javno zaupanje v izid preiskave zelo majhno," je zapisal v svojem pismu.

Po nepotrjenih govoricah naj bi bil med dokazi tudi Manningov zapisnik sestanka med Bushem in Blairom. Takrat naj bi se voditelja skrivaj dogovorila za okupacijo Iraka ne glede na to, kako bo sodeloval z inšpektorji ZN. Blair je po sestanku javnosti pojasnil, da bo dobil Bagdad še zadnjo priložnost za razorožitev. Zapisan naj bi bila tudi Bushev predlog, da bi Irak v nizkem letu preletelo vohunsko letalo z oznakami Združenih narodov, s čimer bi izzvali režim, da ga sestreli in jim da še en razlog več za invazijo.