Arabska televizija Al Džazira je objavila videoposnetek Margaret Hassan, ki je bila ugrabljena v torek, ko je bila na poti na delo v zahodnem Bagdadu. Na posnetku ugrabljena direktorica človekoljubne organizacije Care International v Iraku obupano prosi za svoje življenje, vlado v Londonu pa poziva k umiku britanskih vojakov iz Iraka. Odgovornost za njeno ugrabitev je prevzela neka "oborožena iraška skupina", več podrobnosti o sami ugrabitvi pa ni znanih.
Več sreče je imel 21-letni turški državljan Abdurrahman Yildirimi, ki je bil ugrabljen pretekli teden. V zameno za izpustitev turškega talca so ugrabitelji zahtevali, da se gradbeno podjetje Kulak, za katerega Yildirim dela, nemudoma umakne iz Iraka. Yildirimova družina je medtem sporočila, da je 21-letniku uspelo pobegniti. Kot je povedala njegova mati, se jim je Yildirim že javil po telefonu in jim povedal, da mu je uspelo pobegniti ter da je svoboden in na varnem. Po pobegu naj bi se najprej javil iraški policiji, nato so ga predali ameriškim oblastem, kasneje pa so ga prepeljali v bolnišnico. Po besedah njegovega strica je v dobrem zdravstvenem stanju.
Britanski zunanji minister Jack Straw je izrazil pretresenost nad videoposnetkom ugrabljene Margaret Hasan in hkrati ugrabitelje pozval k takojšnji izpustitvi 59-letne Hasanove. Irski premier Bertie Ahern, pa je ugrabitev Hasanove označil kot "gnusno in šokantno dejanje".
Potrdili smrt Makedoncev
Novico je potrdila skupina strokovnjakov iz Skopja, potem ko je v Katarju preverila videoposnetek televizije Al Džazira, ki prikazuje usmrtitev makedonskih talcev.
Ubiti so bili Dalibor Lazarevski, Zoran Naskovski in Dragan Marković, ki so bili v Iraku ugrabljeni avgusta. Kot je sporočila makedonska skupina strokovnjakov, je bil Marković ubit isti dan, ko so prijavili njegovo izginotje, t.j. 21. avgusta. Ostala dva pa je zajela za talca in usmrtila skupina Islamistična vojska v Iraku.
Al Džazira je v ponedeljek predvajala sporočilo te skupine, da so usmrtili dva Makedonca, ki naj bi vohunila za ameriške sile. Na posnetku sta bila vidna dva moška, ki sta v rokah držala makedonska potna lista, osebni izkaznici in vozniški dovoljenji. Njune usmrtitve posnetek sicer ni pokazal.
Skupina Islamistična vojska v Iraku je pred dvema mesecema zajela tudi dva francoska novinarja, Christiana Chesnota in Georgesa Malbrunota. Prevzela je odgovornost še za več usmrtitev talcev, med drugim italijanskega novinarja Enza Baldonija.
Ameriška vojska uspela aretirati vodilnega člana sunitskega sveta
Ameriška vojska pa je v Badadu prijela vodilnega člana sunitskega sveta verskih učenjakov. Kot je potrdil član sveta, so vojaki v četrtek zvečer vdrli v hišo šejka Abdela Satarja Abdela Džabarja in ga odvedli skupaj z dvema moškima sorodnikoma.
Sunitski svet ulem je obsodil prijetje in pojasnil, da je takšen korak posebej napačen, saj je Irak "v zelo nevarni fazi, kjer je Faludžo prizadel zloben ameriški napad, v katerem ciljajo na nedolžne civiliste pod pretvezo, da želijo ujeti terorista Abuja Musaba al Zarkavija,".
Vedno več radikalnih borcev
Ameriška vojska je potrdila, da je izvedla dva vala napadov na četrti v jugovzhodnem predelu tega mesta. Po trditvah tiskovnega predstavnika ameriške vojske so bila cilj napadov, v katerih je sodelovalo tudi topništvo, skrivališča orožja.
Po navedbah prebivalcev je bilo v mestu, ki se nahaja kakih 50 kilometrov zahodno od Bagdada, slišati močne eksplozije, nad četrtjo Šuada pa se je vil dim. Ameriška vojska je najprej udarila s topništvom, nekaj ur kasneje pa še z letali. Spopadi so se začeli v četrtek popoldne, ko so uporniki napadli položaje ameriških marincev v bližini tega sunitskega uporniškega mesta.
Ameriški časnik New York Times danes piše, da je v Iraku po ocenah ameriških oblasti precej več radikalnih borcev, kot so predvidevali. Po navedbah časnika, ki se sklicuje na neimenovane predstavnike ameriških oblasti, naj bi bilo v Iraku med 8.000 in 12.000 borcev, vključno s tujimi borci in skrajneži Jordanca Abuja Musaba al Zarkavija. V vrstah upornikov naj bi se borilo več kot 20.000 ljudi. Te ocene so precej višje od prejšnjih ocen obveščevalnih služb, ki so navajale podatke od najmanj 2.000 do največ 7.000 upornikov. Poleg tega naj bi borci razpolagali z velikimi finančnimi sredstvi. Večino sredstev naj bi prispevali bogati savdski donatorji in islamske karitativne organizacije, še piše New York Times.
