Požar je v pisarnah lokalnih odborov strank, kjer imajo sedež tudi vladajoče socialdemokratske stranke (SDSM) in opozicijske VMRO-DPMNE ter albanske stranke, povzročil veliko gmotno škodo, po zadnjih podatkih ni bilo ranjenih. O vzrokih požara še ni mogoče govoriti, so sporočili z makedonskega notranjega ministrstva. Kljub temu pa vse kaže, da je bil požar podtaknjen, saj je v obeh pisarnah mogoče zaznati vonj po bencinu.
Po nasilnih protestih še požar
Večetnično mesto Struga, ki leži ob Ohridskem jezeru na jugozahodu Makedonije, je bilo pred dvema tednoma prizorišče nasilnih protestov, na katerih so protestirali proti vladnemu načrtu nove teritorialne organizacije države. V spopadih med protestniki in policijo je bilo ranjenih okoli 40 ljudi, med njimi 20 policistov in predstavnik Evropske unije.
Makedonske oblasti v Strugi so v ponedeljek zvečer zahtevale poseben status mesta, želijo namreč, da bi Struga po vzoru Monaca in San Marina postala država v državi. Albanska stran je takšno zahtevo označila kot enostransko in škodljivo. Oblasti v Strugi so še že tako daleč, da so odpovedale tradicionalne večere poezije v Strugi ter iz športnih tekmovanj v Makedoniji umaknile svoje športnike.
Uradno Skopje se strinja z Albanci, da gre za škodljivo in protiustavno odločitev lokalnih oblasti. Požar, katerega vzrok še ni znan, pa je izbruhnil le nekaj ur po razglasitvi zahteve.
Strasti razgrel načrt decentralizacije
Makedonski parlament medtem še vedno razpravlja o spornem načrtu decentralizacije. Predlog nove teritorialne organizacije je makedonska vlada sprejela 15. julija in predstavlja zadnji korak k uresničevanju mirovnega sporazuma iz Ohrida, s katerim so se pred tremi leti končali spopadi v državi.
Nova teritorialna organizacija med drugim predvideva prenos določenih pristojnosti z vlade na lokalne institucije, albanska manjšina pa bo imela večji nadzor nad občinami, v katerih so Albanci v večini. Število občin se bo v skladu z novo upravno organizacijo zmanjšalo s 123 na 80 oziroma na 76 do leta 2008. Opozicijske stranke in številne makedonske civilne pobude temu načrtu ostro nasprotujejo, saj se bojijo, da bi to lahko vodilo do razcepa države na dve etnični republiki.
