Pozabljena vojna in mnogoteri obrazi trpljenja jemenskega ljudstva

Jemen doživlja eno najhujših humanitarnih kriz na svetu. Združeni narodi ocenjujejo, da 24 milijonov ljudi – skoraj 80 odstotkov prebivalstva – potrebuje pomoč in zaščito v Jemnu, med njimi kar 11 milijonov otrok. Zaradi lakote, ki ogroža na sto tisoče življenj, humanitarna pomoč postaja vse bolj edina rešitev za milijone ljudi po vsej državi. Unicef je v tem tednu sprožil obsežno akcijo zbiranja sredstev za pomoč otrokom, zaradi hude podhranjenosti ali bolezni namreč vsakih 10 minut umre vsaj en otrok. 

Kljub začasnemu premirju, ki so ga sprejeli 13. decembra lani v Stockholmu, bojevanju in spopadom v državi še kar ni videti konca. Vsak dan je tako v državi na jugozahodu Arabskega polotoka še vedno ubitih, hudo ranjenih ali rekrutiranih v vojaške spopade osem otrok – in to med igro na prostem s prijatelji ali na poti v šolo oz. nazaj domov. Spet drugi so izgubili življenje na na svojih domovih, pripoveduje predstavnica organizacije Unicef v Jemnu Sara Nyanti: "Konflikta ne moremo razrešiti z vojaškimi sredstvi. Sprte strani in tisti, ki vplivajo na njih, ne morejo ostati ravnodušni do humanitarnega vpliva, ki ga imajo njihova dejanja. Mir je edina pot naprej."

"Koflikt v Jemnu ima uničujoč vpliv na življenja otrok," pripoveduje. "Tisti, ki preživijo, so izpostavljeni neprekinjenemu nasilju, strahu in negotovostim. Vse našteto ima lahko katastrofalne vplive na otrokovo učenje, vedenje, čustveni in socialni razvoj," dodaja. 

Že več kot štiri leta trajajoči vojaški spopadi, blokade dobave hrane, goriva in drugih življenjskih dobrin so ustvarili razmere, v katerih po podatkih Združenih narodov 17,8 milijona ljudi nima dostopa do pitne vode in sanitarij, 19,7 milijona pa nima dostopa do ustreznega zdravstvenega varstva. 

Takšne razmere pa so zgolj 'prilile olje na ogenj' širjenju smrtonosnih bolezni, kot ošpice, davica in kolera. Leta 2017 je tako v Jemnu prišlo do največjega izbruha kolere na svetu, zabeležili so več kot milijon primerov bolezni, zaradi katere je umrlo več kot 2500 ljudi. 

V državi se srečujejo tudi s hudim pomanjkanjem zdravil, tako kot šole in druga civilna infrastruktura pa so tudi bolnišnice vse prepogosto tarča napadov."Zaradi konflikta je zdravstveni sistem na robu propada, v zdravstvenih ustanovah zmanjkuje zalog hrane, medicinskega osebja. Zdravstveni delavci niso prejeli plač že več kot dve leti. V nekaterih primerih lokalno prebivalstvo zaradi nasilnih spopadov ali preprosto zato, ker nimajo prevoza, ne more priti niti do zdravstvenih ustanov," pravi Nyantijeva. A otroke v Jemnu najbolj ogroža huda lakota, fotografije podhranjenih otrok že več let pretresajo ves svet. V lanskem letu je tako zaokrožila fotografija sedemletne deklice Amal Hussein, ki je postala simbol grozot pozabljene jemenske vojne. Zaradi hude akutne podhranjenosti je kasneje izgubila življenje. 

"Po vsej državi skoraj 360.000 otrok trpi za hudo akutno podhranjenostjo," pravi Nyantijeva in dodaja, da vsi ti otroci nujno potrebujejo pomoč, v nasprotnem primeru jim grozi smrt.

Po besedah posebnega odposlanca ZN Martina Griffithsa ter vodje ZN za nujno pomoč Marka Lowcocka je medtem žito, ki bi lahko pomagalo nahraniti milijone, še vedno v nevarnosti, da bo zgnilo v skladišču ob Rdečem morju, ker so pogoji preveč nevarni, da bi lahko prišli do njega.

Otežen dostop človekoljubne pomoči

Človekoljubne organizacije, kot je Unicef, se pri dostavi humanitarne pomoči soočajo s številnimi izzivi, največji med njimi je predvsem dostop do oddaljenih, ruralnih območij: "Potrebujemo neoviran dostop do milijonov ranljivih žensk in otrok v Jemnu – in to se lahko zgodi samo, če dosežemo mir." Kljub številnim težavam jim je uspelo vzpostaviti in vzdrževati delovanje petih uradov po vsej državi. Ob tem so vzpostavili mrežo lokalnih partnerjev, s pomočjo katerih spremljajo vsakodnevno dostavo humanitarne pomoči.

Ena izmed najbolj temnih strani jemenske vojne pa je novačenje otrok v vojaške spopade s strani oboroženih skupin. "Več kot 2700 otrok je bilo rekrutiranih v oborožene sile, nekateri izmed njih stari zgolj osem let," razlaga predstavnica Unicefa in dodaja, da bodo telesne in čustvene posledice, katerim so izpostavljeni otroci v času, ko se borijo z oboroženimi skupinami, "uničile njihov svet, številni bodo ta čustvena bremena nosili vse življenje".