Ameriški državni sekretar Colin Powell je pred odborom ameriškega senata za mednarodne odnose zaprosil senat, naj ratificira pogodbe o širitvi zveze Nato za sedem novih članic (Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo, Slovaško in Slovenijo), in izrazil prepričanje, da bodo nove članice utrdile severnoatlantsko zavezništvo, še posebej v času, ko se na obeh straneh Atlantika postavljajo vprašanja o smislu nadaljnjega obstoja zveze Nato. Powell je omenil, da bo senat glasoval o ratifikaciji pristopnih protokolov v sredo 7. maja. To je potrdil predsednik odbora za mednarodne odnose, republikanec Richard Lugar, ki je še dejal, da bo odbor o ratifikaciji glasoval že v sredo, 30. aprila, in izrazil upanje, da bo senat izpolnil svojo dolžnost. Iz diplomatskih virov se je izvedelo, da bo slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel že v začetku prihodnjega tedna pripotoval v Washington in počakal na ratifikacijo.
Powell pohvalil Slovenijo
Powell je v odgovorih na vprašanja članov odbora, ki jih je zanimala tudi podpora vstopu v Nato v posameznih državah, ki čakajo na ratifikacijo, posebej omenil Slovenijo, glede katere je bil najbolj zaskrbljen. Dejal je, da si je med čakanjem na izide slovenskega referenduma o vstopu v zvezo Nato dobesedno "grizel nohte", saj je kazalo, da bo izid tesen. "Če izid ne bi bil uspešen, potem ne bi bili sposobni podpisati dokumentov o pristopu. Imeli bi velik problem, vendar so dobili 66 odstotkov, kar je bilo priročno več, kot so potrebovali. Seveda to pomeni, da preostalih 34 odstotkov še vedno ni prepričanih, ali je vstop v Nato zanje dober ali ne," je dejal Powell in dodal, da se takšna vprašanja zastavljajo tudi v javnosti sedanjih članic zveze Nato, kar je za demokratične družbe normalno. Med samim govorom pa je glede Slovenije izpostavil, da je dosegla pomemben napredek pri zmanjšanju vpletenosti države v zasebno podjetništvo in da ima Slovenija že sedaj enega najvišjih ratingov glede "čiste vlade" med članicami zveze Nato oziroma ima nizko stopnjo korupcije.
Vse države so si po Powellovem zelo prizadevale za reforme v okviru Akcijskih načrtov za članstvo (MAP), pri čemer so dobivale pomoč zveze Nato, in možnost vstopa v Nato je v državah ustvarjala politično ozračje, ki je spodbujalo vlade k tem reformam. Med temi so odnos do manjšin, nastanek resne politične opozicije, vračanje odvzetega premoženja, soočanje s preteklostjo, boj proti korupciji in podpora članstvu v Nato. Powell je zatrdil, da so vse države dejansko že zaveznice v vojni proti terorizmu in da so vse prispevale k naporom za stabilizacijo Afganistana. Powell je prav tako poudaril, da je vseh sedem držav podprlo ameriško stališče do Iraka, in pri tem spomnil na Vilensko izjavo, ki je bila predstavljena po njegovi predstavitvi dokazov o iraških kršitvah 5. februarja v Varnostnem svetu ZN.
Široka podpora Powellu v senatu
Zaslišanje pred senatnim odborom za mednarodne odnose je bilo za Powella prijetno doživetje, saj so mu tako republikanci kot demokrati izražali podporo in hvalili njegovo vodenje ameriške zunanje politike. Za Powella je to še posebej pomembno v času, ko je izpostavljen napadom republikanskih jastrebov, kot je nekdanji speaker predstavniškega doma kongresa Newt Gingrich, ki je pred dnevi Powella javno ozmerjal za nesposobneža. Predsednik ZDA George Bush, po čigar navodilih Powell vodi State Department, se doslej ni pretirano izpostavil za obrambo svojega prvega diplomata. Powell je zato pred govorom o širitvi zveze Nato izpostavil pozitivni napredek pri delu State Departmenta.
Lugar: Podpora ratifikaciji ni vprašljiva
Predsednik zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata, republikanec Richard Lugar, je pred današnjim zaslišanjem državnega sekretarja Colina Powella na temo zveze Nato in ameriških zavezništev dejal, da bo odbor že jutri glasoval o ratifikaciji širitve zavezništva.
Podpora širitvi v odboru ni vprašljiva, saj ji doslej še noben član ni javno nasprotoval. Lugar je tudi dejal, da bo odbor predlagal senatu, naj glasuje o ratifikaciji še pred za maj načrtovanim obiskom ameriškega predsednika Georgea Busha v Evropi, kasneje pa je dodal, da se bo to zgodilo prihodnji teden. Da je glasovanje o ratifikaciji blizu, potrjujejo tudi neuradne informacije o tem, da bo slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel predvidoma sredi prihodnjega tedna obiskal Washington.
