Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je objavil pismo svojega osebnega zdravnika Harolda Bornsteina. Sledni je pismo zaključil z besedami, da je Trump odličnega telesnega zdravja.
Trump je sicer do sedaj zavračal objavo svojih zdravstvenih podatkov, njegova kampanja pa se je ves čas sklicevala na pravico do zasebnosti. V sredo je šel posnet oddajo s televizijskim zdravnikom doktorjem Ozom, kjer prav tako ni izdal kakšnih podrobnosti.
Povedal je, da je malce pretežak in da bi rad shujšal za okrog deset kilogramov. Prav tako, da jemlje zdravila za visok holesterol, ker ima rad hitro hrano. Če je kdo morda podvomil v njegove besede, je prišla v studio tudi njegova hčerka Ivanka in zatrdila, da je oče odličnega zdravja. Trump je Ozu potem le pokazal list papirja s povzetkom zadnjega zdravniškega pregleda. A dokument je bil na vpogled le Ozu.
Povedal je, da za telesno kondicijo skrbi z igranjem golfa, precej pa se znoji tudi med političnimi govori. Oddaja bo na sporedu danes, v studiu pa so bili le Trumpovi sorodniki, prijatelji in zavezniki.
Iz poročila je razvidno, da Trump pri svojih 190 centimetrih tehta okoli 107 kilogramov. Jemlje tudi zdravila za visok holesterol.
Trump slabšega zdravja kot Clintonova?
Komentator televizije CNN David Gergen, ki je delal v administracijah štirih predsednikov ZDA, je menil, da se Trump dela norca iz Američanov in volilnega procesa, zanesljivo pa veliko bolj skriva svoje zdravstvene podatke kot demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton.
Njena zdravnica Lisa Bardack je v sredo podrobneje opisala diagnozo pljučnice, ki jo je postavila v petek, dan preden so kandidatki klecala kolena ob odhodu s spominske slovesnosti 11. septembra. Zdravnica trdi, da Clintonova dobro okreva po blažji nenalezljivi bakterijski pljučnici in je še naprej dovolj zdrava, da prevzame položaj predsednice.
Pljučnica se je razvila iz alergij, prvi simptomi pa so prišli na dan v začetku septembra. Zdravnica je še dodala, da je imela Clintonova januarja vnetje sinusov in ušesa. Kot kaže, le ne bo umrla, njen mož Bill Clinton pa je v Las Vegasu dejal, da živimo v res norih časih, ko človek ne sme več zboleti za pljučnico.
Kaj kažejo javnomnenjske ankete?
Problem pri Clintonovi sicer ni bil pljučnica, ampak skrivanje bolezni, zaradi česar ji je začela nekoliko padati podpora v anketah. Zadnja anketa univerze Quinnipiac ji daje 48 odstotkov podpore, Trumpu pa 43 odstotkov. Pred mesecem dni je v isti anketi vodila za deset odstotnih točk.
Kar 54 odstotkov podpornikov Clintonove v anketi bo volilo zanjo le za to, da ne zmaga Trump. Kar 66 odstotkov Trumpovih podpornikov pa zanj zato, da ne zmaga Clintonova. Okrog 58 odstotkov udeležencev ankete meni, da bo zmagala Clintonova, v Trumpovo zmago pa jih verjame 31 odstotkov.
Tudi druge poglobljene mesečne ankete kažejo, da Trump nekoliko zmanjšuje zaostanek. V zanj ključnih državah Ohio in Florida pa je po anketah CNN in Bloomberg celo prevzel vodstvo. V Ohiu glede na anketo CNN vodi s 46 proti 41, na Floridi pa s 47 proti 44 odstotkom. Po Bloombergu pa v Ohiu vodi z 48 proti 43 odstotkom. Trump mora za končno zmago poleg Floride in Ohia osvojiti še več tesnih držav, Clintonova pa si lahko celo privošči, da izgubi obe.
Demokrate je sedaj začelo počasi skrbeti, da morda prevzem večine v senatu ne bo tako enostaven in si lahko v najboljšem primeru obetajo izenačen izid 50 proti 50. V primeru zmage Clintonove bi potem senatu predsedoval in prispeval odločilni glas večine podpredsednik Tim Kaine. Demokrati so zaskrbljeni, ker republikanci nabirajo veliko več denarja za kampanje. To pa zato, ker so se bogati donatorji umaknili iz predsedniške tekme in raje dajo denar za kongresne volitve kot pa Trumpu.
Ta je bil v sredo v Flintu v državi Michigan, kjer so se prebivalci zastrupili z vodo, ker so se državne oblasti odločile za varčnejšo oskrbo z vodo iz umazane reke Flint namesto iz vodovoda Detroita. Trump je obiskal temnopolto cerkev, kjer je začel govoriti o tem, da je Clintonova nesposobna, nakar ga je pastorka Faith Green Timmons opozorila, da ni dobil povabila za politiziranje, ampak za govor o umazani vodi. Trump se je opravičil in ubogljivo spremenil temo.
Colin Powell nima najboljšega mnenja o predsedniških kandidatih, niti o nekdanjih kolegih iz Busheve vlade
Objavljena ukradena elektronska pošta nekdanjega državnega sekretarja ZDA Colina Powella kaže, da nima najboljšega mnenja o letošnjih predsedniških kandidatih, obenem pa tudi ne o nekdanjih kolegih iz Bele hiše na čelu z obrambnim ministrom Donaldom Rumsfeldom in podpredsednikom Dickom Cheneyjem.
Powellu naj bi elektronsko pošto ukradli isti ruski hekerji, ki so storili podobno demokratski stranki. Njegovi predstavniki so za ameriške medije potrdili, da gre res za njegovo pošto. Izstopa njegovo dopisovanje s kolegico Condoleezzo Rice, ki ga je nasledila na položaju državne sekretarke v administraciji Georga Busha mlajšega, okrog iraške vojne.
Za vojno proti Iraku sta najbolj navijala Rumsfeld in Cheney, vendar pa, ko se je izkazala za polomijo, sta poskušala krivdo zvaliti na Powellov State Department. Rumsfeldov namestnik Paul Wolfowitz je v intervjuju tako zvalil krivdo na State Department glede dveh najbolj usodnih neumnih odločitev. To je razpustitev iraške vojske in prepoved sodelovanja v novi vladi pripadnikom stranke Sadama Huseina.
Obe odločitvi je sprejel ameriški guverner Iraka Paul Bremmer, ki je bil uradno zaposlen v State Departmentu. Powell je kolegu pisal, da je Wolfowitz umazani lažnivec, ker je Bremer poročal v Pentagon in Belo hišo in odločitvi sta bili sprejeti tam.
Riceova je Powellu pisala, da bi se moral Cheney posvetiti vnukom, ne pa da še naprej razlaga o Iraku, in menila, da bi bilo najbolje, da se kar nekam pobere. Powell pa ji je lani decembra pisal, da se bosta enkrat, ko se ga napijeta, pogovorila o tem, zakaj je predsednik George Bush mlajši tako dolgo prenašal Rumsfelda.
Riceova je pisala, da jim ni bilo treba napasti Iraka, da bi tja prinesli demokracijo. Prav tako bi se zadeve drugače obrnile, če bi Rumsfeld in Pentagon opravila svoje delo, ko sta si prilastila obnovo Iraka. Za Rumsfelda je menila, da bi bilo najbolje, če kar utihne.
Powell je pisal, da so bili "fantje v orkestru možgansko mrtvi", saj sta imela Rumsfeld in Wolfowitz načrt, da Irak predata Ahmedu Čalabiju in konec. Bush naj bi pravilno ugotovil, da Čalabiju ne gre zaupati. Čalabi je bil iraški begunec, ki je po Washingtonu rovaril za vojno po terorističnih napadih 11. septembra.
Powel: Trump je nacionalna sramota, Clintonova pa politično pohlepna
Za okrog 26 mesecev elektronske pošte Colina Powella do letošnjega avgusta razkriva še veliko zabavnega. Powell je kongresno preiskavo terorističnih napadov v Bengaziju leta 2012 označil za "neumen lov na čarovnice". V osnovi naj bi bil kriv veleposlanik ZDA v Libiji Chris Stevens, ki si je mislil, da ga imajo Libijci radi in je šel v Bengazi. Powell potem krivdo vali tudi na obveščevalce, diplomatsko varnost in na koncu na Clintonovo.
Powell in Riceova nista bila med tistimi, ki so napadali predsednika Baracka Obamo ali Clintonovo zaradi Bengazija, ker sta imela oba slabe izkušnje z obveščevalnimi agencijami glede Iraka. Riceova je pisala, da se obveščevalci znajo zaščititi in zvaliti krivdo na politike na čelu s predsednikom.
Powell in Riceova sta si zelo privoščila republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa. Powell ga je imenoval za nacionalno sramoto in menil, da je njegovo snubljenje glasov pripadnikov manjšin velika neumnost. Vprašal je, ali jih ima Trump vse za norca, saj ima med temnopoltimi podpore za odstotek, ki pa se še zmanjšuje.
"Ne ve, v kaj se spušča. Če bo nekako uspel zmagati, se bo že konec prvega tedna vprašal, kaj za vraga mu je bilo tega treba," je pisal Powell. Tiste, na čelu s Trumpom, ki so sprožali dvom v to, da je Obama rojen v ZDA, je Powell označil za rasiste. Oster je bil tudi do medijev, saj je voditelju televizije CNN pisal, da igrajo Trumpovo igro in mu dajejo kisik.
O Clintonovi je menil, da je politično pohlepna in ne predstavlja nobenih sprememb. Čeprav je menda njegova prijateljica in jo spoštuje, pa je najraje ne bi volil. Kritiziral je njene zaplete okrog zasebnega strežnika elektronske pošte in menil, da zaradi tega spet deluje kot lažnivka.
O njenem možu, nekdanjem predsedniku ZDA Billu Clintonu, ki je bil znan po letanju za krili, pa je napisal, da "še vedno nabada trape".
KOMENTARJI (105)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.