V skladu s Powellovim predlogom statusa vojnega ujetnika ne bi podelili vsem ujetim talibanom in pripadnikom teroristične organizacije Al Kaida, temveč samo tistim, za katere bi preiskava pokazala, da so bili pripadniki rednih enot, navaja časnik Washignton Times. Večina članov ameriške administracije, pa tudi predsednik Bush in velik del ameriške javnosti sicer meni, da so zajeti talibani in pripadniki Al Kaide zločinci in teroristi. Bush je 18. januarja odločil, da je uradni naziv zanje "nezakoniti borci", zaradi česar jim po mednarodnem pravu ne pripada nikakršna zaščita.
Domnevno slabo ravnanje s 158 ujetniki v oporišču Guantanamo je izzvalo ogorčenje in ostre kritike človekoljubnih organizacij ter nekaterih držav in mednarodnih organizacij. Tako je generalni sekretar ZN Kofi Annan v Teheranu dejal, da bi z ujetniki iz Afganistana, ki so zaprti v Guantanamu, morali ravnati v skladu z načeli mednarodnega prava, že v četrtek pa je v Islamabadu dejal, da bi morali z omenjenimi ujetniki ravnati "človeško" in spoštovati njihove pravice. Kakšni so dejansko življenjski pogoji približno 300 ujetnikov, ki jih še zadržujejo v ameriških oporiščih in taboriščih v Afganistanu, pa ni znano.
Kot poroča Washington Times, v Beli hiši prevladuje mnenje, da je Powell glede ujetnikov iz Afganistana klonil pod pritiskom človekoljubnih organizacij in mednarodne javnosti. Časnik sicer predvideva, da bodo njegov predlog zagotovo zavrnili obrambni minister Donald Rumsfeld in pravosodni minister John Ashcroft, Powella pa ne podpirajo niti Bushevi svetovalci za nacionalno varnost, med njimi tudi Condoleezza Rice.
Ameriški kongresniki hvalijo ravnanje z ujetniki
Člani ameriškega kongresa so po obisku v ameriškem vojaškem oporišču Guantanamo na Kubi pohvalili ravnanje s tamkajšnjimi ujetniki, talibanskimi borci in pripadniki teroristične mreže Al Kaida. Obenem so zavrnili mednarodne kritike, ki so jih sprožili televizijski posnetki, ki prikazujejo ujetnike na kolenih, z lisicami, zatemnjenimi očali, naušniki, rokavicami in maskami prek ust in nosu.
Poslanci ameriškega predstavniškega doma in senata so bili še posebej presenečeni nad "odlično" hrano, ki jo uživa trenutno 158 ujetnikov. "Če pomislimo, da ne gre za hotel s štirimi zvezdicami, smo resnično zadovoljni," je dejala republikanka Constance Morella. Kongresniki so tudi opozorili na to, da številnim ujetnikom zaradi različnih bolezni zagotovo nudijo zdravniško oskrbo, kakršne še ni niso bili deležni v svojem življenju. Predstavniki kongresa so se tudi strinjali, da v oporišču Guantanamo niso videli ničesar, kar bi bilo v nasprotju s spoštovanjem človekovih pravic. Kritiki so bili po njihovem mnenju bodisi slabo obveščeni bodisi so namerno širili propagando, je dejal republikanec Porter Goss.
Karzaj na poti v ZDA
Predsednik prehodne afganistanske vlade Hamid Karzaj drevi potuje na obisk v ZDA, kjer se bo v Beli hiši in na sedežu Združenih narodov pogovarjal o varnosti in obnovi Afganistana. Karzaj, ki potuje v spremstvu približno 60-članske delegacije - med njimi je tudi 12 ministrov -, se bo med drugim srečal z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem in spregovoril pred Varnostnim svetom ZN.
Karzaj se bo z Bushem, s katerim se bo srečal predvidoma v ponedeljek, pogovarjal predvsem o nadaljevanju boja proti terorizmu, o pomoči in obnovi Afganistana, pa tudi o vseh vprašanjih skupnih interesov. ZDA so na donatorski konferenci v Tokiu Afganistanu obljubile pomoč v višini 296 milijonov dolarjev.
Obisk bo za Karzaja tudi priložnost, da ponovno pozove sogovornike, naj ameriške sile v Afganistanu ostanejo do "izkoreninjena vseh teroristov", je v Kabulu ocenil nek zahodni diplomat. Predmet Karzajevih pogovorov z ameriškimi predstavniki in na sedežu ZN pa naj bi bila tudi morebitna razširitev delovanja Mednarodnih sil za podporo varnosti v Afganistanu (ISAF).
Karzaj je v petek po srečanju z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom v Kabulu izrazil željo večine prebivalcev Afganistana, da bi bile te sile nameščene tudi v drugih delih države in tako prispevale k njeni stabilnosti. Sedaj je namreč 2200 vojakov sil ISAF nameščenih le na območju Kabula.
ZDA ne vedo, kje sta bin Laden in mula Omar
Poveljnik ameriških sil v Afganistanu, general Tommy Franks, je medtem v Islamabadu po srečanju s predstavniki pakistanske vlade dejal, da ZDA ne vedo, kje se nahajata glavni osumljenec za teroristične napade v ZDA 11. septembra lani Osama bin Laden in talibanski vrhovni voditelj, mula Omar. To pa po Franksovih besedah sedaj niti ni najbolj pomembno, glavni cilj protiterorističnega boja je namreč preprečiti morebitne nove teroristične napade.
Na mednarodno letališče v Kabulu pa so medtem prispeli prvi španski vojaki, ki bodo sodelovali v silah ISAF. Dve transportni letali sta v Afganistan pripeljali 37 španskih vojakov, ki se jim bo v naslednjih dneh pridružilo še 70 kolegov. Skupno bo v približno 4500-članskih silah ISAF sodelovalo 450 španskih vojakov.
